26. januar 2026
Konec decembra 2025 je bil v Državnem zboru potrjen ZAKON O DODATNIH INTERVENTNIH UKREPIH NA PODROČJU ZDRAVSTVA (ZDIUPZ), ki je stopil v veljavo 27.12.2025. Naveden zakon posega v več zakonov, med drugim tudi na novo ureja režim oziroma nadzor nad začasno zadržanostjo od dela, kar pa je za delavce tako v javnem kot tudi zasebnem sektorju zelo pomembno. Zakon torej uvaja nove ureditve, povezane z: - režimom gibanja zavarovanca med začasno zadržanostjo od dela (22. člen ZDIUPZ), - odvzemom nadomestila (18. člen ZDIUPZ), - izvajanjem laične kontrole (24. člen ZDIUPZ). 1. REŽIM GIBANJA ZAVAROVANCA MED ZAČASNO ZADRŽANOSTJO OD DELA (22. ČLEN ZDIUPZ)***, določa: - Obvezna pisna navodila: navodila o ravnanju med začasno zadržanostjo od dela morajo biti dana pisno (evidentirana v zdravstveni dokumentaciji zavarovanca) in vročena tako zavarovancu kot tudi delodajalcu (iz njih ne sme biti razvidno zdravstveno stanje zavarovanca). ➢ Če je za določanje pristojen imenovani zdravnik oz. zdravstvena komisija, ta navodila opredeli v odločbi o odobreni zadržanosti od dela, ki jo prejmeta tako zavarovanec kot delodajalec. Če imenovani zdravnik oz. zdravstvena komisija v odločbi ne opredeli možnosti za gibanje v kraju prebivališča ali izven kraja prebivališča, je za odobritev gibanja v kraju prebivališča ali izven kraja prebivališča pristojen osebni zdravnik, kljub temu, da ni pristojen za odločanje o sami zadržanosti od dela ➢ Če je za odločanje o začasni zadržanosti od dela pristojen osebni zdravnik je dolžan navodila o ravnanju vnesti v Centralni register podatkov o pacientu (CRPP), od koder se pošlje obvestilo o danih navodilih na elektronski naslov zavarovanca, ki je vpisan v CRPP. Če zavarovanec v CRPP ne zagotovi veljavnega elektronskega naslova, je dolžan navodila od izbranega osebnega zdravnika pridobiti sam (obvestilo preko portala za zavarovane osebe, kopija iz kartoteke oz. pisno). Če osebni zdravnik izjemoma posebnih navodil o ravnanju ne poda, se šteje, da se mora zavarovanec v času odobrene začasne zadržanosti od dela nahajati na naslovu svojega prebivališča. Do zagotovitve ustrezne tehnične rešitve za avtomatično pošiljanje navodil o ravnanju delodajalcu, izbrani zdravnik le na posebno zahtevo delodajalca posreduje navodilo o ravnanju tudi njemu. - Jasnejši režim gibanja: zavarovanec se mora praviloma zadrževati na naslovu prebivališča; gibanje v kraju ali izven njega je dovoljeno le, če je izrecno odobreno v navodilih oz. brez odobritve zaradi opravljanja zdravstvenih storitev. Naslov svojega prebivališča lahko zavarovanec zapusti brez posebne odobritve osebnega zdravnika/imenovanega zdravnika/zdravstvene komisije le zaradi: ➢ opravljanja zdravstvenih storitev – med te štejejo tako zdravstvene storitve, ki jih zavarovanec izvaja v okviru javne mreže ali samoplačniško (npr. izvajanje fizioterapije v samoplačniški ambulanti); ➢ nege ožjega družinskega člana, ki je ne izvaja na naslovu svojega prebivališča (npr. starš neguje otroka na domu drugega starša, pri katerem otrok sicer prebiva) in ➢ sobivanja (ki se izvaja v okviru hospitalnega ali zdraviliškega zdravljenja). V drugih primerih potrebuje zavarovanec za gibanje v kraju prebivališča ali izven kraja prebivališča dovoljenje osebnega zdravnika ali imenovanega zdravnika oz. zdravstvene komisije. Gibanje v kraju prebivališča ali izven kraja prebivališča se lahko odobri, če to ne vpliva negativno na zdravstveno stanje zavarovanca. Negativen vpliv na zdravstveno stanje pomeni tako poslabšanje zdravstvenega stanja kot tudi podaljševanje časa do povrnitve zmožnosti za delo. - Odhod v tujino: o odhodu v tujino med začasno zadržanostjo od dela po novem odloča izključno (tudi v primeru začasne zadržanosti od dela do 30 dni) imenovani zdravnik ZZZS na podlagi predloga zavarovanca ali imenovanega osebnega zdravnika. *** Kršitev režima gibanja ima lahko za posledico odvzem nadomestila, kot je to opisano v drugi točki. Prav tako pa je kršitev opredeljena kot hujša kršitev delovnih obveznosti in je, kot že do sedaj, podlaga za podajo izredne odpovedi s strani delodajalca na podlagi osme alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Pri tem pa je potrebno opozoriti, da bo od sedaj režim jasneje določen in pisen, zaradi česar se posledično ne bo več možno izgovarjati na ustni dogovor z izbranim osebnim zdravnikom oziroma za nesporazum pri dogovarjanju glede režima gibanja. 2. ODVZEM NADOMESTILA (18. ČLEN ZDIUPZ): Določa, da zavarovanec ni upravičen do nadomestila v neto znesku med začasno zadržanostjo od dela oziroma se mu le to odvzame v primeru sledečih kršitev: – če v času začasne zadržanosti od dela opravlja pridobitno delo, – če ne upošteva pisnih navodil o ravnanju med zadržanostjo od dela iz 22. člena tega zakona V kolikor je ugotovljena ena od zgoraj navedenih kršitev, zavarovancu nadomestilo med začasno zadržanostjo od dela ne pripada od dneva ugotovljene kršitve do izteka začasne zadržanosti od dela, vendar ne dlje kot 30 dni. O odvzemu nadomestila odloča Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Zavod) v skladu s 84. členom ZZVZZ, pri čemer se v primeru prve kršitve ne upoštevanja pisnih navodil o ravnanju med zadržanostjo od dela kršitve zavarovanca nadomestilo ne odvzame (za prvo kršitev se šteje kršitev, ki jo je zavarovanec storil enkrat v obdobju petih let). 3. IZVAJANJE LAIČNE KONTROLE (24. ČLEN ZDIUPZ): Določa, da Zavod za namen učinkovite porabe sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja izvaja nadzor nad ravnanjem zavarovancev med začasno zadržanostjo od dela zaradi bolezni ali poškodbe v času, ko nadomestilo izplačuje Zavod. Laični nadzor izvaja s svojimi zaposlenimi ali za to pooblasti pravno ali fizično osebo. Naveden laični nadzor odredi imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija Zavoda na lastno pobudo ali na obrazložen predlog organov Zavoda, izbranega osebnega zdravnika ali delodajalca zavarovane osebe. Laični nadzornik ima pravico do seznanitve z navodili o ravnanju zavarovanca med začasno zadržanostjo od dela iz 22. člena tega zakona, nima pa pravice do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo zavarovanca. Laični nadzor obsega naslednja dejanja: – obisk pri zavarovancu, – pogovor z zavarovancem, – pridobivanje podatkov iz javno dostopnih virov. Če zavarovanec ob obisku laičnega nadzornika ni prisoten, laični nadzornik pusti v poštnem nabiralniku ali na drugem primernem mestu obvestilo o opravljenem obisku. Zavarovanec lahko v treh delovnih dneh od obiska pojasni razloge o svoji odsotnosti in zanje predloži dokazila. Laični nadzor se zaključi z ugotovitvenim poročilom, ki vsebuje najmanj: – ime in priimek nadzornika, – ime in priimek zavarovanca, – kraj in čas dejanj, – opis opravljenih dejanj, – ugotovljeno ravnanje zavarovanca v času laičnega nadzora. Laični nadzornik se pri opravljanju laičnega nadzora izkaže s službeno izkaznico, ki jo izda Zavod. ***Na tem mestu pa je potrebno opozoriti, da je s 01.01.2026 začel veljati nov Zakon o Javnih uslužbencih ZJU-1, ki v drugem delu, ki velja zgolj za javne uslužbence v državnih organih in upravah lokalnih skupnosti (npr. za člane Sindikata veterinarjev Slovenije, zaposlene na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin), spreminja določbo 33. a člena ZJU, ki je sedaj 34. člen ZJU-1 in črta določbo, ki nalaga predstojniku obvezo, da mora pred pričetkom izvajanja nadzora javnega uslužbenca najprej opozoriti, da obstajajo razlogi za sum o zlorabi, ter mu omogočiti, da se o tem izjasni. Navedene obveznosti opozorila in možnosti izjasnite torej po novem več ni in je možen takojšnji nadzor bolniškega staleža. Ignacija Valenčič Šoba, univ. dipl. prav. Služba pravne pomoči KSS PERGAM