Praznično voščilo

Spoštovane članice in člani sindikata SIFARM! Vsako leto se na 1. maj praznik dela, spomnimo koliko truda in žrtvovanja je bilo potrebnega, da so se skozi dolga leta izboljšali delovni pogoji in pravice delavcev. Od krvavih začetkov v ZDA, do današnjih pogajanj sindikatov po vsem svetu. Iz leta v leto lahko vidimo, da se je za ohranjanje pridobljenih pravic potrebno boriti še naprej. V današnjih časih postajajo bogati še bogatejši in za njih so pomembni le dobički. Delavci pa s(m)o samo številke, ki se jih lahko zamenja z drugimi. Podobnosti najdemo tudi v naši lekarniški dejavnosti. Zaradi neugodnega delovnega časa, vedno večjih delovnih obremenitev in nenazadnje nizkega plačila, postaja mladim magistrom farmacije, delo v lekarni vse manj atraktivno. Že pridobljene pravice npr. ugovor vesti, so nam bile odvzete, do kakšnih novih kot je sprejetje standardov in normativov za lekarniško dejavnost pa nikakor ne pridemo. Pa vendar smo v preteklih dneh dočakali sprejetje Pravilnika o dodatnih specialnih znanjih v lekarniški dejavnosti, kar je dokaz, da se vseeno splača delati, vztrajati in ne popuščati pri svojih zahtevah. Najdete ga lahko v Uradnem listu RS št. 22/2025 : https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2025-01-0776/pravilnik-o-dodatnih-specialnih-znanjih-v-lekarniski-dejavnosti . Danes pa smo na Ustavno sodišče vložili zahtevo za oceno ustavnosti 21.a člena Zakona o lekarniški dejavnosti, ki je farmacevtskim strokovnim delavcem v celoti odvzel pravico do uveljavljanja ugovora vesti. Izjavo za javnost lahko najdete na povezavi na našo spletno stran: https://www.sifarm.si/sifarm-farmacevti-ne-smejo-biti-edina-izjema-brez-pravice-do-ugovora-vesti Preživite Praznik dela v sproščenem in prijetnem vzdušju. Živel 1. maj!

Sindikat farmacevtov Slovenije SIFARM, ki deluje v okviru KSS PERGAM, je danes na Ustavno sodišče po svojemu pooblaščencu, odvetniku Iztoku Ščernjaviču, vložil zahtevo za oceno ustavnosti 21.a člena Zakona o lekarniški dejavnosti, ki je z zadnjo spremembo Zakona o lekarniški dejavnosti farmacevtskim strokovnim delavcem, ki pri izvajalcih lekarniške dejavnosti izdajo zdravila in izdelke za podporo zdravljenja in ohranitev zdravja, v celoti odvzel pravico do uveljavljanja ugovora vesti. Sindikat farmacevtov Slovenije SIFARM, ki deluje v okviru KSS PERGAM, je danes na Ustavno sodišče po svojemu pooblaščencu, odvetniku Iztoku Ščernjaviču, vložil zahtevo za oceno ustavnosti 21.a člena Zakona o lekarniški dejavnosti, ki je z zadnjo spremembo Zakona o lekarniški dejavnosti farmacevtskim strokovnim delavcem, ki pri izvajalcih lekarniške dejavnosti izdajo zdravila in izdelke za podporo zdravljenja in ohranitev zdravja, v celoti odvzel pravico do uveljavljanja ugovora vesti. Z navedeno spremembo je bila farmacevtskim delavcev, kot edinim(!) delavcem v zdravstveni dejavnosti, odvzeta pravica, da pri opravljanju svojega dela uveljavljajo pravico do ugovora vesti, pri tem pa so bili postavljeni v neenak, slabši položaj kot vsi ostali zaposleni v zdravstveni dejavnosti. Ta poseg v njihovo pravico do ugovora vesti je absoluten, brez izjem, in velja za vse farmacevtske delavce, tako pri izdaji zdravil, kot tudi celo pri izdaji izdelkov za podporo zdravljenja in ohranitev zdravja, in je zato po prepričanju sindikata tudi nesorazmeren in posledično nedopusten. Hkrati ustava nalaga zakonodajalcu, da z zakonom določi zgolj način uresničevanja te pravice, medtem ko prepoved oziroma odvzem te pravice to pooblastilo presega. V zdravstveni dejavnosti je že uveljavljena splošna ureditev ugovora vesti, ki jo določa Zakon o zdravstveni dejavnosti, za zdravnike, kot nosilce zdravstvene dejavnosti pa Zakon o zdravniški službi. Z njo je zdravstvenim delavcem omogočena odklonitev zdravstvenega posega, če ni skladen z njihovo vestjo in pravili medicinske etike, če je o ugovoru vesti predhodno obveščen zdravstveni zavod, ki je dolžan ugovor vesti upoštevati, hkrati pa bolnikom zagotoviti možnost nemotenega uveljavljanja pravic s področja zdravstvenega varstva, pri čemer ugovora vesti ni mogoče uveljavljati, kadar gre za zagotavljanje nujne medicinske pomoči. Pravico do ugovora vesti torej lahko uveljavljajo vsi zdravstveni delavci, celo zdravniki kot nosilci zdravstvene dejavnosti, zgolj farmacevtskim delavcem pa je ta pravica povsem neutemeljeno v celoti odvzeta. V sindikatu se zavedamo, da uveljavljanje pravice do ugovora vesti sicer lahko v posameznih primerih v določeni meri oteži organizacijo dela pri delodajalcih, hkrati pa poudarjamo, da je po našem vedenju uveljavljanje ugovora vesti med farmacevtskimi delavci v praksi izjemno redko, zato je povsem neprimerno, da je bila prepoved uveljavljanja ugovora vesti za farmacevtske delavce uzakonjena dejansko zgolj zaradi enega, medijsko razvpitega primera, brez premisleka, brez analize posledic takšne odločitve in brez usklajevanja z deležniki, zlasti sindikati, ki predstavljamo farmacevtske delavce, in stroko. Prepoved uveljavljanja ugovora vesti je bila poleg tega v zakon vnesena naknadno, po končanem usklajevanju predloga zakona v okviru Ekonomsko socialnega sveta in torej mimo socialnega dialoga in ob kršitvi pravil Ekonomsko socialnega sveta. Poudarjamo, da je omejevanje pravice do ugovora vesti za farmacevtske delavce še dodatno problematično ob upoštevanju dejstva, da je trenutno v zakonodajnem postopku tudi Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, pri čemer ni jasno, kakšna bo njegova končna oblika in zato tudi ni jasno, ali se bo prepoved uveljavljanja pravice do ugovora vesti raztezala tudi na farmacevtske delavce, ko bo šlo za pripravo učinkovin, ki se bodo uporabljale za pomoč pri prostovoljnem končanju življenja. Dejstvo je, da je razvoj farmacevtske industrije zelo hiter in da je posledično na tem področju pričakovati vedno več etičnih dilem, zato bi moralo biti omejevanje pravice do ugovora vesti predmet širše strokovne razprave z deležniki, pri tem pa bi bilo potrebno upoštevati tako potrebe prebivalstva na področju preskrbe z zdravili, kot tudi možnosti organizacije dela na tem področju, pri tem pa nikakor ne bi smeli zanemariti temeljnih svoboščin farmacevtskih delavcev, zlasti svobode mišljenja, vesti in vere, na kateri temelji tudi pravica do ugovora vesti. Glede na navedeno pričakujemo, da bo Ustavno sodišče RS v kar najkrajšem možnem času najprej odločilo o predlogu za začasno zadržanje izvrševanja sporne določbe Zakona o lekarniški dejavnosti in nato tudi o sami zatrjevani neskladnosti predmetne določbe z Ustavo Republike Slovenije.

Vlada, sindikati in delodajalci so po dolgotrajnih pogajanjih prišli do kompromisa in uskladili svoja stališča glede pokojninske reforme. V nadaljevanju so navedene nekatere ključne spremembe. Upokojitveni pogoji: pri obeh upokojitvenih pogojih (60/40 in 65/15) se pogoj starosti povišuje za 2 leti, s prehodnimi obdobji, ki pričnejo teči 2028 in se iztečejo 2035, spreminjajo se +3 mesece na leto; Zniževanje starosti: ohranijo se vse tri opcije (otroci, vojska, zgodnje delo), zgodnje delo se spreminja iz dela pred 18 leti na delo pred 20 leti; Otroci ostanejo alternativna pravica: upravičenka lahko namesto zniževanja starosti izbere višji odmerni odstotek; enaka alternativna pravica bo po novem veljala tudi za obvezno služenje vojaškega roka; Predčasna upokojitev (upokojitev z malusi) se leta 2035 ukine; Odmera starostne pokojnine: obdobje zajemanja osnov se podaljšuje iz 24 najboljših ZAPOREDNIH let na 40 (najboljših – za osebe z dobo nad 40) let iz katerih se izloči katerihkoli najslabših 5; to se kompenzira z odmernim odstotkom 70% namesto današnjih 63,5%, kar po izračunih IER prinaša v povprečju višje pokojnine; Iz obdobja za odmero so poleg 5 najslabših let izvzeta tudi tipična slaba obdobja: čas prejemanja nadomestil na zavodu za zaposlovanje; čas prejemanja starševskih nadomestil, dolgotrajne bolniške, študentsko in dijaško delo; Bonusi za podaljševanje delovne aktivnosti: ostanejo enaki kot sedaj; DODATNO se prizna bonusni odmerni odstotek (3%/leto) osebam, ki dopolnijo 40 let dobe, čeprav še ne izpolnjujejo pogojev za upokojitev. Za obstoječe upokojence, ki niso bili deležni višje odmere prve pokojnine (in tudi za druge), se v zakonu poleg obstoječega letnega dodatka, določi zimski dodatek, ta znaša v začetku 150 EUR za vse upokojence, v obdobju do 2030 se poveča na 250 EUR/upokojenca; Družinske in vdovske pokojnine se dvigujejo, dvigujejo se tudi nekatera invalidska nadomestila; Invalidi: dosegli smo, da bodo ohranili status; Uvaja se možnost administrativne upokojitve za dolgotrajno brezposelne invalide pri 62 letih; Nismo uspeli doseči soglasja za prerazporeditev prispevkov delavcev in delodajalcev -prispevki ostajajo, kot so trenutno veljavni, to je bil pogoj delodajalcev za soglasje k reformi. Kaj pa vi mislite o vsem tem? Dobro/slabo. Dejstvo je, da bomo morali delati dlje in mogoče bomo na koncu imeli višje pokojnine. To preračunavanje z odbitki, pribitki, izjemami, se zdi zelo komplicirano. Seveda pa lahko upamo, da bo to umetna inteligenca, s super računalniki znala. Vsi vpleteni v pogajanja zagotavljajo, da je ta sistem dokazal, da je robusten in da bodo vsi, tudi tisti, ki šele začenjajo svojo poklicno pot, pokojnino dobili. Kaj pa lahko še sami naredimo za bolj udobno starost?

Spoštovane članice in člani sindikata SIFARM! Šli so meseci okrog, sklenjen je narave krog. Naj se v novem letu vam izpolnijo vse sanje … In če morda ste pozabili nanje , ne obupajte in se vrnite vanje. Tudi sindikat SIFARM ne bo pozabil na naše sanje. Zato se bomo še naprej trudili za boljši jutri. Želimo vam mirne praznike in vse dobro v novem letu 2025!

Spoštovane članice in člani sindikata SIFARM! Šli so meseci okrog, sklenjen je narave krog. Naj se v novem letu vam izpolnijo vse sanje … In če morda ste pozabili nanje , ne obupajte in se vrnite vanje. Tudi sindikat SIFARM ne bo pozabil na naše sanje. Zato se bomo še naprej trudili za boljši jutri. Želimo vam mirne praznike in vse dobro v novem letu 2025!

Pozdravljene članice in člani sindikata SIFARM Za nami so meseci zahtevnih pogajanj z Vlado Republike Slovenije o prenovi plačnega sistema v javnem sektorju. Od našega zadnjega aneksa h kolektivni pogodbi, s katerim smo dosegli delno odpravo nesorazmerij (praviloma za 3 plačne razrede), minevata skoraj dve leti. V tem času smo z vlado uspeli dogovoriti kar nekaj stvari, vendar pa smo se na koncu odločili, da ne podpišemo aneksa , saj vladna stran ni upoštevala naših minimalnih zahtev. SIFARM je na pogajanjih zahteval: Dvig plačnih razredov praviloma za 2 razreda (torej +5 glede na leto 2018) je bil vladni predlog, vendar smo v SIFARM-u želeli odpraviti določena nesorazmerja med našimi delovnimi mesti, na kar vlada ni pristala. Sprejem standardov in normativov je za delo in razvoj naše dejavnosti izredno pomemben. Kljub temu, da so dokumenti že nekaj časa v celoti pripravljeni, jih vlada ne želi sprejeti. Zmanjšanje števila delovnih mest za farmacevte, žal se vlada s tem v večjem delu ni strinjala. Uvedbo naziva ''višji'' pri specialistu farmacevtu, na kar je vlada pristala, vendar ponovno ne v višini in razmerju, ki smo ga predlagali. Uvedba PPD-jev (posebni pogoji dela) analogno kot je to urejeno pri zdravnikih, tudi za farmacevte, žal se vlada s tem ni strinjala, bodo pa PPD-ji ena izmed tem pogajanj v letu 2025. V sindikatu SIFARM se zavedamo, da nova kolektivna pogodba ni v celoti slaba in bo prinesla nekaj izboljšav tudi za farmacevte. Skoraj vsa delovna mesta bodo ovrednotena dva plačna razreda višje. Obeta se nam, da bo v prihodnosti financiranje specializacij v lekarniški dejavnosti urejeno enako kot je pri zdravnikih. Financirane bodo s strani države in zato lažje dostopne za večje število farmacevtov. V pogajanjih smo dosegli, da bodo pogoji za zasedbo delovnega mesta višji farmacevt »razrahljani«, zato upamo, da bo v prihodnosti več farmacevtov v javnih lekarniških zavodih zasedlo to delovno mesto. In ne nazadnje, že več kot 6 let čakamo na sprejem Pravilnika o specialnih znanjih. Dosegli smo zavezo vlade, da bo le ta drugo leto zares sprejet. Zato na nek način pozdravljamo nov plačni sistem in novosti v kolektivni pogodbi, ne moremo pa dovoliti, da se nas obravnava kot 3. razredne deležnike v stebru zdravstva in se nas javno naslavlja s »prodajalci«. Zato kolektivne pogodbe nismo podpisali . Razmere v lekarnah se drastično poslabšujejo, od pomanjkanja kadra do vedno večjih administrativnih zahtev in delovnih obremenitev. Zato v sindikatu SIFARM zahtevamo boljše pogoje in boljše razmere zase in za bodoče farmacevte, ki bodo v lekarniški dejavnosti videli svoje poslanstvo in izziv za delo. Vsi skupaj pa moramo razmisliti, kaj smo pripravljeni storiti za svojo boljšo prihodnost in boljšo prihodnost lekarn. Glavni odbor sindikata SIFARM V Ljubljani 18.11.2024

Predstavitev poklica

Spoštovane članice in člani Sindikata farmacevtov Slovenije, vljudno vabljeni na DAN SIFARM-a 2024 . Srečanje bo potekalo v četrtek, 10. oktobra 2024 , s pričetkom ob 17.00 uri , v hotelu Four Points by Sheraton Ljubljana Mons , Pot za Brdom 4, 1000 Ljubljana. Program srečanja: 17.00 - 17.15 Pozdrav predsednika SIFARM 17.15 - 18.00 Financiranje lekarniške dejavnost, mag. Dean Šušmelj, univ. dipl. ekon. 18.00 - 18.15 Razprava 18.15 - 19.00 Financiranje družinskega proračuna, Matjaž Štamulak, univ .dipl. fil. 19.00 - 19.15 Razprava Lekarniška zbornica Slovenije je programu srečanja dodelila 2 licenčni točki. predsednik SIFARM dr. Aljaž Sočan, mag. farm.

Napredovanje farmacevta v današnjem sistemu nagrajevanja javnih uslužbencev je možno na dva načina. Horizontalno napredovanje Gre za napredovanje v višji plačni razred na istem delovnem mestu. Javni uslužbenec napreduje vsaka tri leta za en ali dva plačna razreda, odvisno od tega, koliko točk je z letnimi ocenami zbral. Napredovalno obdobje je čas od zadnjega napredovanja, v katerem je javni uslužbenec dosegel tri ocene, na podlagi katerih izpolnjuje pogoje za napredovanje. Ocene: Ocena ''odlično'' pomeni opravljeno delo visoko nad pričakovanji, ocena ''zelo dobro'' pomeni opravljeno delo nad pričakovanji, ocena ''dobro'' pomeni opravljeno delo v skladu s pričakovanji, ocena ''zadovoljivo'' pomeni opravljeno delo delno pod pričakovanji, ocena ''nezadovoljivo'' pa pomeni opravljeno delo v celoti pod pričakovanji. Ocena ''odlično'' se točkuje s 5 točkami, ocena ''zelo dobro'' s 4 točkami, ocena ''dobro'' s 3 točkami in ocena ''zadovoljivo'' z 2 točkama. Ocena ''nezadovoljivo'' se ne točkuje. Ocenjevanje: Postopek ocenjevanja se izvede vsako leto najkasneje do 15. marca. Ocenijo se javni uslužbenci, ki so v prejšnjem koledarskem letu opravljali delo najmanj šest mesecev, pa tudi tisti, ki so zaradi napotitve s strani delodajalca odsotni več kot šest mesecev ali so odsotni več kot šest mesecev zaradi poškodbe pri delu, poklicne bolezni in starševskega varstva (porodniški dopust). Pritožba: Javni uslužbenec, ki ni bil ocenjen oziroma se z oceno ne strinja, lahko v osmih delovnih dneh od poteka roka za ocenitev oziroma od seznanitve z oceno zahteva, da se ga oceni oziroma lahko zahteva preizkus ocene pred komisijo. Odločitev komisije je dokončna, zoper nje je dovoljeno sodno varstvo. Vsote točk, potrebne za napredovanje: Za en plačni razred napreduje javni uslužbenec, ki v napredovalnem obdobju doseže: · ob prvem in drugem napredovanju najmanj 11 točk, · ob tretjem in četrtem najmanj 12 točk, · ob petem najmanj 13 točk, · ob nadaljnjih napredovanjih najmanj 14 točk. Za dva plačna razreda napreduje javni uslužbenec, ki v napredovalnem obdobju doseže: · ob prvem napredovanju najmanj 14 točk, · ob nadaljnjih napredovanjih pa 15 točk. Za en plačni razred napreduje javni uslužbenec, če je v času od zadnjega napredovanja oziroma prve zaposlitve preteklo najmanj šest let in je v tem obdobju dosegel povprečno oceno najmanj dobro. Postopek preverjanja izpolnjevanja pogojev za napredovanje se izvede vsako leto do 15. novembra, obvestilo in pisni predlog aneksa k pogodbi o zaposlitvi pa morata biti javnemu uslužbencu izročena najkasneje 30. novembra. Datum napredovanja: Javni uslužbenec napreduje in pridobi pravico do plače na osnovi plačnega razreda, pridobljenega z napredovanjem, s 1. decembrom v letu, ko izpolni pogoje za napredovanje. Karierno napredovanje Gre za napredovanje na višje ovrednoteno delovno mesto: npr. z delovnega mesta ''farmacevt II'' na delovno mesto ''farmacevt I'', ali pa z delovnega mesta ''farmacevt I'' na delovno mesto ''vodja''. Tu ne gre za pravico javnega uslužbenca do zasedbe višje ovrednotenega delovnega mesta, ampak le za pravico, da kandidira na objavljeno prosto delovno mesto, ko se pri delodajalcu pojavi takšna potreba, delodajalec pa se potem odloči, s kom izmed prijavljenih kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje za zasedbo, bo sklenil pogodbo o zaposlitvi. Sindikat SIFARM