By Nina Šterbenc
•
April 25, 2025
Sindikat farmacevtov Slovenije SIFARM, ki deluje v okviru KSS PERGAM, je danes na Ustavno sodišče po svojemu pooblaščencu, odvetniku Iztoku Ščernjaviču, vložil zahtevo za oceno ustavnosti 21.a člena Zakona o lekarniški dejavnosti, ki je z zadnjo spremembo Zakona o lekarniški dejavnosti farmacevtskim strokovnim delavcem, ki pri izvajalcih lekarniške dejavnosti izdajo zdravila in izdelke za podporo zdravljenja in ohranitev zdravja, v celoti odvzel pravico do uveljavljanja ugovora vesti. Sindikat farmacevtov Slovenije SIFARM, ki deluje v okviru KSS PERGAM, je danes na Ustavno sodišče po svojemu pooblaščencu, odvetniku Iztoku Ščernjaviču, vložil zahtevo za oceno ustavnosti 21.a člena Zakona o lekarniški dejavnosti, ki je z zadnjo spremembo Zakona o lekarniški dejavnosti farmacevtskim strokovnim delavcem, ki pri izvajalcih lekarniške dejavnosti izdajo zdravila in izdelke za podporo zdravljenja in ohranitev zdravja, v celoti odvzel pravico do uveljavljanja ugovora vesti. Z navedeno spremembo je bila farmacevtskim delavcev, kot edinim(!) delavcem v zdravstveni dejavnosti, odvzeta pravica, da pri opravljanju svojega dela uveljavljajo pravico do ugovora vesti, pri tem pa so bili postavljeni v neenak, slabši položaj kot vsi ostali zaposleni v zdravstveni dejavnosti. Ta poseg v njihovo pravico do ugovora vesti je absoluten, brez izjem, in velja za vse farmacevtske delavce, tako pri izdaji zdravil, kot tudi celo pri izdaji izdelkov za podporo zdravljenja in ohranitev zdravja, in je zato po prepričanju sindikata tudi nesorazmeren in posledično nedopusten. Hkrati ustava nalaga zakonodajalcu, da z zakonom določi zgolj način uresničevanja te pravice, medtem ko prepoved oziroma odvzem te pravice to pooblastilo presega. V zdravstveni dejavnosti je že uveljavljena splošna ureditev ugovora vesti, ki jo določa Zakon o zdravstveni dejavnosti, za zdravnike, kot nosilce zdravstvene dejavnosti pa Zakon o zdravniški službi. Z njo je zdravstvenim delavcem omogočena odklonitev zdravstvenega posega, če ni skladen z njihovo vestjo in pravili medicinske etike, če je o ugovoru vesti predhodno obveščen zdravstveni zavod, ki je dolžan ugovor vesti upoštevati, hkrati pa bolnikom zagotoviti možnost nemotenega uveljavljanja pravic s področja zdravstvenega varstva, pri čemer ugovora vesti ni mogoče uveljavljati, kadar gre za zagotavljanje nujne medicinske pomoči. Pravico do ugovora vesti torej lahko uveljavljajo vsi zdravstveni delavci, celo zdravniki kot nosilci zdravstvene dejavnosti, zgolj farmacevtskim delavcem pa je ta pravica povsem neutemeljeno v celoti odvzeta. V sindikatu se zavedamo, da uveljavljanje pravice do ugovora vesti sicer lahko v posameznih primerih v določeni meri oteži organizacijo dela pri delodajalcih, hkrati pa poudarjamo, da je po našem vedenju uveljavljanje ugovora vesti med farmacevtskimi delavci v praksi izjemno redko, zato je povsem neprimerno, da je bila prepoved uveljavljanja ugovora vesti za farmacevtske delavce uzakonjena dejansko zgolj zaradi enega, medijsko razvpitega primera, brez premisleka, brez analize posledic takšne odločitve in brez usklajevanja z deležniki, zlasti sindikati, ki predstavljamo farmacevtske delavce, in stroko. Prepoved uveljavljanja ugovora vesti je bila poleg tega v zakon vnesena naknadno, po končanem usklajevanju predloga zakona v okviru Ekonomsko socialnega sveta in torej mimo socialnega dialoga in ob kršitvi pravil Ekonomsko socialnega sveta. Poudarjamo, da je omejevanje pravice do ugovora vesti za farmacevtske delavce še dodatno problematično ob upoštevanju dejstva, da je trenutno v zakonodajnem postopku tudi Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, pri čemer ni jasno, kakšna bo njegova končna oblika in zato tudi ni jasno, ali se bo prepoved uveljavljanja pravice do ugovora vesti raztezala tudi na farmacevtske delavce, ko bo šlo za pripravo učinkovin, ki se bodo uporabljale za pomoč pri prostovoljnem končanju življenja. Dejstvo je, da je razvoj farmacevtske industrije zelo hiter in da je posledično na tem področju pričakovati vedno več etičnih dilem, zato bi moralo biti omejevanje pravice do ugovora vesti predmet širše strokovne razprave z deležniki, pri tem pa bi bilo potrebno upoštevati tako potrebe prebivalstva na področju preskrbe z zdravili, kot tudi možnosti organizacije dela na tem področju, pri tem pa nikakor ne bi smeli zanemariti temeljnih svoboščin farmacevtskih delavcev, zlasti svobode mišljenja, vesti in vere, na kateri temelji tudi pravica do ugovora vesti. Glede na navedeno pričakujemo, da bo Ustavno sodišče RS v kar najkrajšem možnem času najprej odločilo o predlogu za začasno zadržanje izvrševanja sporne določbe Zakona o lekarniški dejavnosti in nato tudi o sami zatrjevani neskladnosti predmetne določbe z Ustavo Republike Slovenije.