IZJAVA ZA JAVNOST: ODZIV SINDIKATA FARMACEVTOV SLOVENIJE NA ODLOČITEV USTAVNEGA SODIŠČA GLEDE PREPOVEDI UGOVORA VESTI

Konec decembra 2025 je bil v Državnem zboru potrjen ZAKON O DODATNIH INTERVENTNIH UKREPIH NA PODROČJU ZDRAVSTVA (ZDIUPZ), ki je stopil v veljavo 27.12.2025. Naveden zakon posega v več zakonov, med drugim tudi na novo ureja režim oziroma nadzor nad začasno zadržanostjo od dela, kar pa je za delavce tako v javnem kot tudi zasebnem sektorju zelo pomembno. Zakon torej uvaja nove ureditve, povezane z: - režimom gibanja zavarovanca med začasno zadržanostjo od dela (22. člen ZDIUPZ), - odvzemom nadomestila (18. člen ZDIUPZ), - izvajanjem laične kontrole (24. člen ZDIUPZ). 1. REŽIM GIBANJA ZAVAROVANCA MED ZAČASNO ZADRŽANOSTJO OD DELA (22. ČLEN ZDIUPZ)***, določa: - Obvezna pisna navodila: navodila o ravnanju med začasno zadržanostjo od dela morajo biti dana pisno (evidentirana v zdravstveni dokumentaciji zavarovanca) in vročena tako zavarovancu kot tudi delodajalcu (iz njih ne sme biti razvidno zdravstveno stanje zavarovanca). ➢ Če je za določanje pristojen imenovani zdravnik oz. zdravstvena komisija, ta navodila opredeli v odločbi o odobreni zadržanosti od dela, ki jo prejmeta tako zavarovanec kot delodajalec. Če imenovani zdravnik oz. zdravstvena komisija v odločbi ne opredeli možnosti za gibanje v kraju prebivališča ali izven kraja prebivališča, je za odobritev gibanja v kraju prebivališča ali izven kraja prebivališča pristojen osebni zdravnik, kljub temu, da ni pristojen za odločanje o sami zadržanosti od dela ➢ Če je za odločanje o začasni zadržanosti od dela pristojen osebni zdravnik je dolžan navodila o ravnanju vnesti v Centralni register podatkov o pacientu (CRPP), od koder se pošlje obvestilo o danih navodilih na elektronski naslov zavarovanca, ki je vpisan v CRPP. Če zavarovanec v CRPP ne zagotovi veljavnega elektronskega naslova, je dolžan navodila od izbranega osebnega zdravnika pridobiti sam (obvestilo preko portala za zavarovane osebe, kopija iz kartoteke oz. pisno). Če osebni zdravnik izjemoma posebnih navodil o ravnanju ne poda, se šteje, da se mora zavarovanec v času odobrene začasne zadržanosti od dela nahajati na naslovu svojega prebivališča. Do zagotovitve ustrezne tehnične rešitve za avtomatično pošiljanje navodil o ravnanju delodajalcu, izbrani zdravnik le na posebno zahtevo delodajalca posreduje navodilo o ravnanju tudi njemu. - Jasnejši režim gibanja: zavarovanec se mora praviloma zadrževati na naslovu prebivališča; gibanje v kraju ali izven njega je dovoljeno le, če je izrecno odobreno v navodilih oz. brez odobritve zaradi opravljanja zdravstvenih storitev. Naslov svojega prebivališča lahko zavarovanec zapusti brez posebne odobritve osebnega zdravnika/imenovanega zdravnika/zdravstvene komisije le zaradi: ➢ opravljanja zdravstvenih storitev – med te štejejo tako zdravstvene storitve, ki jih zavarovanec izvaja v okviru javne mreže ali samoplačniško (npr. izvajanje fizioterapije v samoplačniški ambulanti); ➢ nege ožjega družinskega člana, ki je ne izvaja na naslovu svojega prebivališča (npr. starš neguje otroka na domu drugega starša, pri katerem otrok sicer prebiva) in ➢ sobivanja (ki se izvaja v okviru hospitalnega ali zdraviliškega zdravljenja). V drugih primerih potrebuje zavarovanec za gibanje v kraju prebivališča ali izven kraja prebivališča dovoljenje osebnega zdravnika ali imenovanega zdravnika oz. zdravstvene komisije. Gibanje v kraju prebivališča ali izven kraja prebivališča se lahko odobri, če to ne vpliva negativno na zdravstveno stanje zavarovanca. Negativen vpliv na zdravstveno stanje pomeni tako poslabšanje zdravstvenega stanja kot tudi podaljševanje časa do povrnitve zmožnosti za delo. - Odhod v tujino: o odhodu v tujino med začasno zadržanostjo od dela po novem odloča izključno (tudi v primeru začasne zadržanosti od dela do 30 dni) imenovani zdravnik ZZZS na podlagi predloga zavarovanca ali imenovanega osebnega zdravnika. *** Kršitev režima gibanja ima lahko za posledico odvzem nadomestila, kot je to opisano v drugi točki. Prav tako pa je kršitev opredeljena kot hujša kršitev delovnih obveznosti in je, kot že do sedaj, podlaga za podajo izredne odpovedi s strani delodajalca na podlagi osme alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Pri tem pa je potrebno opozoriti, da bo od sedaj režim jasneje določen in pisen, zaradi česar se posledično ne bo več možno izgovarjati na ustni dogovor z izbranim osebnim zdravnikom oziroma za nesporazum pri dogovarjanju glede režima gibanja. 2. ODVZEM NADOMESTILA (18. ČLEN ZDIUPZ): Določa, da zavarovanec ni upravičen do nadomestila v neto znesku med začasno zadržanostjo od dela oziroma se mu le to odvzame v primeru sledečih kršitev: – če v času začasne zadržanosti od dela opravlja pridobitno delo, – če ne upošteva pisnih navodil o ravnanju med zadržanostjo od dela iz 22. člena tega zakona V kolikor je ugotovljena ena od zgoraj navedenih kršitev, zavarovancu nadomestilo med začasno zadržanostjo od dela ne pripada od dneva ugotovljene kršitve do izteka začasne zadržanosti od dela, vendar ne dlje kot 30 dni. O odvzemu nadomestila odloča Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Zavod) v skladu s 84. členom ZZVZZ, pri čemer se v primeru prve kršitve ne upoštevanja pisnih navodil o ravnanju med zadržanostjo od dela kršitve zavarovanca nadomestilo ne odvzame (za prvo kršitev se šteje kršitev, ki jo je zavarovanec storil enkrat v obdobju petih let). 3. IZVAJANJE LAIČNE KONTROLE (24. ČLEN ZDIUPZ): Določa, da Zavod za namen učinkovite porabe sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja izvaja nadzor nad ravnanjem zavarovancev med začasno zadržanostjo od dela zaradi bolezni ali poškodbe v času, ko nadomestilo izplačuje Zavod. Laični nadzor izvaja s svojimi zaposlenimi ali za to pooblasti pravno ali fizično osebo. Naveden laični nadzor odredi imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija Zavoda na lastno pobudo ali na obrazložen predlog organov Zavoda, izbranega osebnega zdravnika ali delodajalca zavarovane osebe. Laični nadzornik ima pravico do seznanitve z navodili o ravnanju zavarovanca med začasno zadržanostjo od dela iz 22. člena tega zakona, nima pa pravice do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo zavarovanca. Laični nadzor obsega naslednja dejanja: – obisk pri zavarovancu, – pogovor z zavarovancem, – pridobivanje podatkov iz javno dostopnih virov. Če zavarovanec ob obisku laičnega nadzornika ni prisoten, laični nadzornik pusti v poštnem nabiralniku ali na drugem primernem mestu obvestilo o opravljenem obisku. Zavarovanec lahko v treh delovnih dneh od obiska pojasni razloge o svoji odsotnosti in zanje predloži dokazila. Laični nadzor se zaključi z ugotovitvenim poročilom, ki vsebuje najmanj: – ime in priimek nadzornika, – ime in priimek zavarovanca, – kraj in čas dejanj, – opis opravljenih dejanj, – ugotovljeno ravnanje zavarovanca v času laičnega nadzora. Laični nadzornik se pri opravljanju laičnega nadzora izkaže s službeno izkaznico, ki jo izda Zavod. ***Na tem mestu pa je potrebno opozoriti, da je s 01.01.2026 začel veljati nov Zakon o Javnih uslužbencih ZJU-1, ki v drugem delu, ki velja zgolj za javne uslužbence v državnih organih in upravah lokalnih skupnosti (npr. za člane Sindikata veterinarjev Slovenije, zaposlene na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin), spreminja določbo 33. a člena ZJU, ki je sedaj 34. člen ZJU-1 in črta določbo, ki nalaga predstojniku obvezo, da mora pred pričetkom izvajanja nadzora javnega uslužbenca najprej opozoriti, da obstajajo razlogi za sum o zlorabi, ter mu omogočiti, da se o tem izjasni. Navedene obveznosti opozorila in možnosti izjasnite torej po novem več ni in je možen takojšnji nadzor bolniškega staleža. Ignacija Valenčič Šoba, univ. dipl. prav. Služba pravne pomoči KSS PERGAM

Letos v začetku poletja smo v sindikatu SIFARM vsem vam, našim članom, poslali anketo o razmerah v naših lekarnah. Na anketo je odgovorilo 214 članov, kar predstavlja pomemben del članstva in nudi dragocen vpogled v trenutno stanje v naših lekarnah in razpoloženje med zaposlenimi. Namen ankete je bil pridobiti realno sliko o delovnih pogojih, obremenitvah in motivaciji, pa tudi o tem, kako člani ocenjujejo delovanje sindikata. V nadaljevanju Novičnika so predstavljeni rezultati izvedene ankete.

V četrtek, 16. oktobra 2025, je v kongresnem centru CAMINO potekal tradicionalni Dan SIFARM-a, ki tudi letos ni bil le strokovno srečanje, temveč priložnost za krepitev vezi med člani, izmenjavo pogledov na prihodnost lekarniške dejavnosti ter razpravo o sindikalnih izzivih. Predsednik SIFARM, dr. Aljaža Sočana mag. farm. spec., je predstavil premike zadnjega leta, pomen enotnega nastopa stroke in nujnost nadaljnjega sindikalnega dela. Povzetek iz letne konference Predsednik KSS Pergam Jakob Počivalšek je predstavil največjo novost preteklega leta. Plačna reforma je bila dolgotrajen in zahteven proces, ki je spremenil obstoječi plačni sistem po 17 letih. Veliko pozornosti je bilo namenjene odpravi plačnih nesorazmerij, ki so nastala zaradi delnih dvigov v preteklih letih, pa tudi ob prehodu na novo plačno lestvico, kjer bo sedaj razlika med plačnimi razredi znašala 3 %. Novosti se bodo postopoma uveljavljale v prehodnem obdobju, ki bo trajalo do 1. 1. 2028. Predsednik KSS Pergam je poudaril, da je ta trenutek pozornost v pogajanjih usmerjena v sprejem konkretnejših opredelitev kriterijev za delovno uspešnost ter meril pri ugotavljanju višine mase iz naslova prihrankov zaradi odsotnih delavcev ali nezasedenih delovnih mest. V reševanju je tudi problematika odvzema pravice do ugovora vesti, zaradi katere je SIFARM sprožil ustavno presojo. Glede presoje ustavnosti v času predstavitve ni bilo novih novosti. Predlog zakona, ki bi urejal pomoč pri prostovoljnem končanju življenja sicer določa, da imajo vsi sodelujoči pravico do ugovora vesti. Najnovejši dosežek pa je dvig cenzusa za solidarnostno pomoč: za nečlane sindikata se cenzus dviguje na 120 % minimalne plače, za člane sindikata pa na 168 % minimalne plače. Strokovni sodelavec KSS Pergam Aleš Bortek je predstavil najnovejše dogajanje na stebrnih pogajanjih, s poudarkom na umestitvi novih specializantskih in specialističnih delovnih mest v zdravstveni negi, ki delno rušijo razmerja do obstoječih specializantskih delovnih mest. Sindikati si zato prizadevajo za dvig slednjih, ministrstvo pa temu ni naklonjeno, saj obstaja bojazen, da bi spet prišlo do t.i. domino učinka, enako kot leta 2021. Predsednik sindikata Aljaž Sočan je predstavil aktualno realizacijo ciljev, ki si jih je sindikat zastavil, in sicer glede promocije sindikata, dviga ravni poklicne etike, približevanja sindikata članom, širjenja mreže, sistemske ureditve financiranja lekarniške dejavnosti, enotnejšega nastopa proti državi in poenotenju znotraj dejavnosti. Prav tako je predstavil ANKETO, ki jo je sindikat izvedel med članstvom, s posebnim poudarkom na pripravljenost na stavko, oceno delovanja sindikata in želje o obveščanju članstva. Rezultati ankete bodo uporabni za bodoče delo sindikata in za njegove odločitve. Predsednik sindikata Aljaž Sočan je predlagal, da sprejeti cilji ostanejo nespremenjeni in da si sindikat tudi v bodoče aktivno prizadeva za njihovo čim večjo in čim boljšo realizacijo. Povzetek Dneva SIFARM-a 2025 Kadri v lekarniški dejavnosti – danes, jutri in v prihodnosti - mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm. spec. Predavateljica je osvetlila kadrovsko sliko slovenskega lekarništva, kjer se v zadnjih letih prepletajo pomanjkanje farmacevtskega kadra, raznolike preobremenitve in nestabilno financiranje dejavnosti, predstavila pa je tudi izzive usposabljanja in razvoja kompetenc. Poseben poudarek je dala projekcijam za prihodnost razvoja lekarniške dejavnosti. Sledila je razprava, ki je ponovno odprla vprašanje vzdržnosti kadrovskega sistema ter položaja farmacevta v zdravstvenem sistemu. Umetna inteligenca v lekarniški dejavnosti - Dejan Petelin V drugem delu se je udeležencem predstavil pogled v digitalno prihodnost lekarništva. Predavanje je zajelo konkretne primere uporabe umetne inteligence v vsakdanji lekarniški praksi, aplikacije za podporo kliničnim odločitvam in predstavilo morebitna orodja za optimizacijo logistike in nadzora nad zalogami. Predavanje pa se je seveda dotaknilo tudi velikih izzivov hitrega tehnološkega napredka kar se tiče pasti uporabe novih tehnologij in etične in strokovne problematike. Razprava je pokazala veliko zanimanje članov za nove tehnologije, hkrati pa potrebo po jasnih regulativnih okvirih in strokovnih standardih. Dan SIFARM-a 2025 nas je še enkrat opomnil, kako pomembno je, da kot stroka stopamo skupaj in si medsebojno krepimo glas. Z novimi znanji, izmenjanimi izkušnjami in jasnimi cilji vstopamo v novo leto sindikalnega delovanja, opolnomočeni za izzive, ki so pred nami. Sindikalni pozdrav!

Spoštovane članice in člani sindikata SIFARM! Vsako leto se na 1. maj praznik dela, spomnimo koliko truda in žrtvovanja je bilo potrebnega, da so se skozi dolga leta izboljšali delovni pogoji in pravice delavcev. Od krvavih začetkov v ZDA, do današnjih pogajanj sindikatov po vsem svetu. Iz leta v leto lahko vidimo, da se je za ohranjanje pridobljenih pravic potrebno boriti še naprej. V današnjih časih postajajo bogati še bogatejši in za njih so pomembni le dobički. Delavci pa s(m)o samo številke, ki se jih lahko zamenja z drugimi. Podobnosti najdemo tudi v naši lekarniški dejavnosti. Zaradi neugodnega delovnega časa, vedno večjih delovnih obremenitev in nenazadnje nizkega plačila, postaja mladim magistrom farmacije, delo v lekarni vse manj atraktivno. Že pridobljene pravice npr. ugovor vesti, so nam bile odvzete, do kakšnih novih kot je sprejetje standardov in normativov za lekarniško dejavnost pa nikakor ne pridemo. Pa vendar smo v preteklih dneh dočakali sprejetje Pravilnika o dodatnih specialnih znanjih v lekarniški dejavnosti, kar je dokaz, da se vseeno splača delati, vztrajati in ne popuščati pri svojih zahtevah. Najdete ga lahko v Uradnem listu RS št. 22/2025 : https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2025-01-0776/pravilnik-o-dodatnih-specialnih-znanjih-v-lekarniski-dejavnosti . Danes pa smo na Ustavno sodišče vložili zahtevo za oceno ustavnosti 21.a člena Zakona o lekarniški dejavnosti, ki je farmacevtskim strokovnim delavcem v celoti odvzel pravico do uveljavljanja ugovora vesti. Izjavo za javnost lahko najdete na povezavi na našo spletno stran: https://www.sifarm.si/sifarm-farmacevti-ne-smejo-biti-edina-izjema-brez-pravice-do-ugovora-vesti Preživite Praznik dela v sproščenem in prijetnem vzdušju. Živel 1. maj!

Spoštovane članice in člani sindikata SIFARM! Vsako leto se na 1. maj praznik dela, spomnimo koliko truda in žrtvovanja je bilo potrebnega, da so se skozi dolga leta izboljšali delovni pogoji in pravice delavcev. Od krvavih začetkov v ZDA, do današnjih pogajanj sindikatov po vsem svetu. Iz leta v leto lahko vidimo, da se je za ohranjanje pridobljenih pravic potrebno boriti še naprej. V današnjih časih postajajo bogati še bogatejši in za njih so pomembni le dobički. Delavci pa s(m)o samo številke, ki se jih lahko zamenja z drugimi. Podobnosti najdemo tudi v naši lekarniški dejavnosti. Zaradi neugodnega delovnega časa, vedno večjih delovnih obremenitev in nenazadnje nizkega plačila, postaja mladim magistrom farmacije, delo v lekarni vse manj atraktivno. Že pridobljene pravice npr. ugovor vesti, so nam bile odvzete, do kakšnih novih kot je sprejetje standardov in normativov za lekarniško dejavnost pa nikakor ne pridemo. Pa vendar smo v preteklih dneh dočakali sprejetje Pravilnika o dodatnih specialnih znanjih v lekarniški dejavnosti, kar je dokaz, da se vseeno splača delati, vztrajati in ne popuščati pri svojih zahtevah. Najdete ga lahko v Uradnem listu RS št. 22/2025 : https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2025-01-0776/pravilnik-o-dodatnih-specialnih-znanjih-v-lekarniski-dejavnosti . Danes pa smo na Ustavno sodišče vložili zahtevo za oceno ustavnosti 21.a člena Zakona o lekarniški dejavnosti, ki je farmacevtskim strokovnim delavcem v celoti odvzel pravico do uveljavljanja ugovora vesti. Izjavo za javnost lahko najdete na povezavi na našo spletno stran: https://www.sifarm.si/sifarm-farmacevti-ne-smejo-biti-edina-izjema-brez-pravice-do-ugovora-vesti Preživite Praznik dela v sproščenem in prijetnem vzdušju. Živel 1. maj!

Spoštovane članice in člani sindikata SIFARM! Vsako leto se na 1. maj praznik dela, spomnimo koliko truda in žrtvovanja je bilo potrebnega, da so se skozi dolga leta izboljšali delovni pogoji in pravice delavcev. Od krvavih začetkov v ZDA, do današnjih pogajanj sindikatov po vsem svetu. Iz leta v leto lahko vidimo, da se je za ohranjanje pridobljenih pravic potrebno boriti še naprej. V današnjih časih postajajo bogati še bogatejši in za njih so pomembni le dobički. Delavci pa s(m)o samo številke, ki se jih lahko zamenja z drugimi. Podobnosti najdemo tudi v naši lekarniški dejavnosti. Zaradi neugodnega delovnega časa, vedno večjih delovnih obremenitev in nenazadnje nizkega plačila, postaja mladim magistrom farmacije, delo v lekarni vse manj atraktivno. Že pridobljene pravice npr. ugovor vesti, so nam bile odvzete, do kakšnih novih kot je sprejetje standardov in normativov za lekarniško dejavnost pa nikakor ne pridemo. Pa vendar smo v preteklih dneh dočakali sprejetje Pravilnika o dodatnih specialnih znanjih v lekarniški dejavnosti, kar je dokaz, da se vseeno splača delati, vztrajati in ne popuščati pri svojih zahtevah. Najdete ga lahko v Uradnem listu RS št. 22/2025 : https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2025-01-0776/pravilnik-o-dodatnih-specialnih-znanjih-v-lekarniski-dejavnosti . Danes pa smo na Ustavno sodišče vložili zahtevo za oceno ustavnosti 21.a člena Zakona o lekarniški dejavnosti, ki je farmacevtskim strokovnim delavcem v celoti odvzel pravico do uveljavljanja ugovora vesti. Izjavo za javnost lahko najdete na povezavi na našo spletno stran: https://www.sifarm.si/sifarm-farmacevti-ne-smejo-biti-edina-izjema-brez-pravice-do-ugovora-vesti Preživite Praznik dela v sproščenem in prijetnem vzdušju. Živel 1. maj!

Sindikat farmacevtov Slovenije SIFARM, ki deluje v okviru KSS PERGAM, je danes na Ustavno sodišče po svojemu pooblaščencu, odvetniku Iztoku Ščernjaviču, vložil zahtevo za oceno ustavnosti 21.a člena Zakona o lekarniški dejavnosti, ki je z zadnjo spremembo Zakona o lekarniški dejavnosti farmacevtskim strokovnim delavcem, ki pri izvajalcih lekarniške dejavnosti izdajo zdravila in izdelke za podporo zdravljenja in ohranitev zdravja, v celoti odvzel pravico do uveljavljanja ugovora vesti. Sindikat farmacevtov Slovenije SIFARM, ki deluje v okviru KSS PERGAM, je danes na Ustavno sodišče po svojemu pooblaščencu, odvetniku Iztoku Ščernjaviču, vložil zahtevo za oceno ustavnosti 21.a člena Zakona o lekarniški dejavnosti, ki je z zadnjo spremembo Zakona o lekarniški dejavnosti farmacevtskim strokovnim delavcem, ki pri izvajalcih lekarniške dejavnosti izdajo zdravila in izdelke za podporo zdravljenja in ohranitev zdravja, v celoti odvzel pravico do uveljavljanja ugovora vesti. Z navedeno spremembo je bila farmacevtskim delavcev, kot edinim(!) delavcem v zdravstveni dejavnosti, odvzeta pravica, da pri opravljanju svojega dela uveljavljajo pravico do ugovora vesti, pri tem pa so bili postavljeni v neenak, slabši položaj kot vsi ostali zaposleni v zdravstveni dejavnosti. Ta poseg v njihovo pravico do ugovora vesti je absoluten, brez izjem, in velja za vse farmacevtske delavce, tako pri izdaji zdravil, kot tudi celo pri izdaji izdelkov za podporo zdravljenja in ohranitev zdravja, in je zato po prepričanju sindikata tudi nesorazmeren in posledično nedopusten. Hkrati ustava nalaga zakonodajalcu, da z zakonom določi zgolj način uresničevanja te pravice, medtem ko prepoved oziroma odvzem te pravice to pooblastilo presega. V zdravstveni dejavnosti je že uveljavljena splošna ureditev ugovora vesti, ki jo določa Zakon o zdravstveni dejavnosti, za zdravnike, kot nosilce zdravstvene dejavnosti pa Zakon o zdravniški službi. Z njo je zdravstvenim delavcem omogočena odklonitev zdravstvenega posega, če ni skladen z njihovo vestjo in pravili medicinske etike, če je o ugovoru vesti predhodno obveščen zdravstveni zavod, ki je dolžan ugovor vesti upoštevati, hkrati pa bolnikom zagotoviti možnost nemotenega uveljavljanja pravic s področja zdravstvenega varstva, pri čemer ugovora vesti ni mogoče uveljavljati, kadar gre za zagotavljanje nujne medicinske pomoči. Pravico do ugovora vesti torej lahko uveljavljajo vsi zdravstveni delavci, celo zdravniki kot nosilci zdravstvene dejavnosti, zgolj farmacevtskim delavcem pa je ta pravica povsem neutemeljeno v celoti odvzeta. V sindikatu se zavedamo, da uveljavljanje pravice do ugovora vesti sicer lahko v posameznih primerih v določeni meri oteži organizacijo dela pri delodajalcih, hkrati pa poudarjamo, da je po našem vedenju uveljavljanje ugovora vesti med farmacevtskimi delavci v praksi izjemno redko, zato je povsem neprimerno, da je bila prepoved uveljavljanja ugovora vesti za farmacevtske delavce uzakonjena dejansko zgolj zaradi enega, medijsko razvpitega primera, brez premisleka, brez analize posledic takšne odločitve in brez usklajevanja z deležniki, zlasti sindikati, ki predstavljamo farmacevtske delavce, in stroko. Prepoved uveljavljanja ugovora vesti je bila poleg tega v zakon vnesena naknadno, po končanem usklajevanju predloga zakona v okviru Ekonomsko socialnega sveta in torej mimo socialnega dialoga in ob kršitvi pravil Ekonomsko socialnega sveta. Poudarjamo, da je omejevanje pravice do ugovora vesti za farmacevtske delavce še dodatno problematično ob upoštevanju dejstva, da je trenutno v zakonodajnem postopku tudi Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, pri čemer ni jasno, kakšna bo njegova končna oblika in zato tudi ni jasno, ali se bo prepoved uveljavljanja pravice do ugovora vesti raztezala tudi na farmacevtske delavce, ko bo šlo za pripravo učinkovin, ki se bodo uporabljale za pomoč pri prostovoljnem končanju življenja. Dejstvo je, da je razvoj farmacevtske industrije zelo hiter in da je posledično na tem področju pričakovati vedno več etičnih dilem, zato bi moralo biti omejevanje pravice do ugovora vesti predmet širše strokovne razprave z deležniki, pri tem pa bi bilo potrebno upoštevati tako potrebe prebivalstva na področju preskrbe z zdravili, kot tudi možnosti organizacije dela na tem področju, pri tem pa nikakor ne bi smeli zanemariti temeljnih svoboščin farmacevtskih delavcev, zlasti svobode mišljenja, vesti in vere, na kateri temelji tudi pravica do ugovora vesti. Glede na navedeno pričakujemo, da bo Ustavno sodišče RS v kar najkrajšem možnem času najprej odločilo o predlogu za začasno zadržanje izvrševanja sporne določbe Zakona o lekarniški dejavnosti in nato tudi o sami zatrjevani neskladnosti predmetne določbe z Ustavo Republike Slovenije.

Vlada, sindikati in delodajalci so po dolgotrajnih pogajanjih prišli do kompromisa in uskladili svoja stališča glede pokojninske reforme. V nadaljevanju so navedene nekatere ključne spremembe. Upokojitveni pogoji: pri obeh upokojitvenih pogojih (60/40 in 65/15) se pogoj starosti povišuje za 2 leti, s prehodnimi obdobji, ki pričnejo teči 2028 in se iztečejo 2035, spreminjajo se +3 mesece na leto; Zniževanje starosti: ohranijo se vse tri opcije (otroci, vojska, zgodnje delo), zgodnje delo se spreminja iz dela pred 18 leti na delo pred 20 leti; Otroci ostanejo alternativna pravica: upravičenka lahko namesto zniževanja starosti izbere višji odmerni odstotek; enaka alternativna pravica bo po novem veljala tudi za obvezno služenje vojaškega roka; Predčasna upokojitev (upokojitev z malusi) se leta 2035 ukine; Odmera starostne pokojnine: obdobje zajemanja osnov se podaljšuje iz 24 najboljših ZAPOREDNIH let na 40 (najboljših – za osebe z dobo nad 40) let iz katerih se izloči katerihkoli najslabših 5; to se kompenzira z odmernim odstotkom 70% namesto današnjih 63,5%, kar po izračunih IER prinaša v povprečju višje pokojnine; Iz obdobja za odmero so poleg 5 najslabših let izvzeta tudi tipična slaba obdobja: čas prejemanja nadomestil na zavodu za zaposlovanje; čas prejemanja starševskih nadomestil, dolgotrajne bolniške, študentsko in dijaško delo; Bonusi za podaljševanje delovne aktivnosti: ostanejo enaki kot sedaj; DODATNO se prizna bonusni odmerni odstotek (3%/leto) osebam, ki dopolnijo 40 let dobe, čeprav še ne izpolnjujejo pogojev za upokojitev. Za obstoječe upokojence, ki niso bili deležni višje odmere prve pokojnine (in tudi za druge), se v zakonu poleg obstoječega letnega dodatka, določi zimski dodatek, ta znaša v začetku 150 EUR za vse upokojence, v obdobju do 2030 se poveča na 250 EUR/upokojenca; Družinske in vdovske pokojnine se dvigujejo, dvigujejo se tudi nekatera invalidska nadomestila; Invalidi: dosegli smo, da bodo ohranili status; Uvaja se možnost administrativne upokojitve za dolgotrajno brezposelne invalide pri 62 letih; Nismo uspeli doseči soglasja za prerazporeditev prispevkov delavcev in delodajalcev -prispevki ostajajo, kot so trenutno veljavni, to je bil pogoj delodajalcev za soglasje k reformi. Kaj pa vi mislite o vsem tem? Dobro/slabo. Dejstvo je, da bomo morali delati dlje in mogoče bomo na koncu imeli višje pokojnine. To preračunavanje z odbitki, pribitki, izjemami, se zdi zelo komplicirano. Seveda pa lahko upamo, da bo to umetna inteligenca, s super računalniki znala. Vsi vpleteni v pogajanja zagotavljajo, da je ta sistem dokazal, da je robusten in da bodo vsi, tudi tisti, ki šele začenjajo svojo poklicno pot, pokojnino dobili. Kaj pa lahko še sami naredimo za bolj udobno starost?