Obvestilo KSS PERGAM - spremembe pri bolniških odsotnostih

26. januar 2026

Konec decembra 2025 je bil v Državnem zboru potrjen ZAKON O DODATNIH INTERVENTNIH UKREPIH

NA PODROČJU ZDRAVSTVA (ZDIUPZ), ki je stopil v veljavo 27.12.2025. Naveden zakon posega v več

zakonov, med drugim tudi na novo ureja režim oziroma nadzor nad začasno zadržanostjo od dela, kar

pa je za delavce tako v javnem kot tudi zasebnem sektorju zelo pomembno.

Zakon torej uvaja nove ureditve, povezane z:

- režimom gibanja zavarovanca med začasno zadržanostjo od dela (22. člen ZDIUPZ),

- odvzemom nadomestila (18. člen ZDIUPZ),

- izvajanjem laične kontrole (24. člen ZDIUPZ).


1. REŽIM GIBANJA ZAVAROVANCA MED ZAČASNO ZADRŽANOSTJO OD DELA (22. ČLEN

ZDIUPZ)***, določa:

- Obvezna pisna navodila: navodila o ravnanju med začasno zadržanostjo od dela morajo biti

dana pisno (evidentirana v zdravstveni dokumentaciji zavarovanca) in vročena tako

zavarovancu kot tudi delodajalcu (iz njih ne sme biti razvidno zdravstveno stanje zavarovanca).

➢ Če je za določanje pristojen imenovani zdravnik oz. zdravstvena komisija, ta navodila

opredeli v odločbi o odobreni zadržanosti od dela, ki jo prejmeta tako zavarovanec kot

delodajalec. Če imenovani zdravnik oz. zdravstvena komisija v odločbi ne opredeli

možnosti za gibanje v kraju prebivališča ali izven kraja prebivališča, je za odobritev

gibanja v kraju prebivališča ali izven kraja prebivališča pristojen osebni zdravnik, kljub

temu, da ni pristojen za odločanje o sami zadržanosti od dela

➢ Če je za odločanje o začasni zadržanosti od dela pristojen osebni zdravnik je dolžan

navodila o ravnanju vnesti v Centralni register podatkov o pacientu (CRPP), od koder

se pošlje obvestilo o danih navodilih na elektronski naslov zavarovanca, ki je vpisan v

CRPP. Če zavarovanec v CRPP ne zagotovi veljavnega elektronskega naslova, je dolžan

navodila od izbranega osebnega zdravnika pridobiti sam (obvestilo preko portala za

zavarovane osebe, kopija iz kartoteke oz. pisno). Če osebni zdravnik izjemoma

posebnih navodil o ravnanju ne poda, se šteje, da se mora zavarovanec v času

odobrene začasne zadržanosti od dela nahajati na naslovu svojega prebivališča.

Do zagotovitve ustrezne tehnične rešitve za avtomatično pošiljanje navodil o ravnanju

delodajalcu, izbrani zdravnik le na posebno zahtevo delodajalca posreduje navodilo o

ravnanju tudi njemu.


- Jasnejši režim gibanja: zavarovanec se mora praviloma zadrževati na naslovu prebivališča;

gibanje v kraju ali izven njega je dovoljeno le, če je izrecno odobreno v navodilih oz. brez

odobritve zaradi opravljanja zdravstvenih storitev. Naslov svojega prebivališča lahko

zavarovanec zapusti brez posebne odobritve osebnega zdravnika/imenovanega

zdravnika/zdravstvene komisije le zaradi:

➢ opravljanja zdravstvenih storitev – med te štejejo tako zdravstvene storitve, ki jih

zavarovanec izvaja v okviru javne mreže ali samoplačniško (npr. izvajanje fizioterapije

v samoplačniški ambulanti);

➢ nege ožjega družinskega člana, ki je ne izvaja na naslovu svojega prebivališča (npr. starš

neguje otroka na domu drugega starša, pri katerem otrok sicer prebiva) in

➢ sobivanja (ki se izvaja v okviru hospitalnega ali zdraviliškega zdravljenja).

V drugih primerih potrebuje zavarovanec za gibanje v kraju prebivališča ali izven kraja

prebivališča dovoljenje osebnega zdravnika ali imenovanega zdravnika oz. zdravstvene

komisije. Gibanje v kraju prebivališča ali izven kraja prebivališča se lahko odobri, če to ne vpliva

negativno na zdravstveno stanje zavarovanca. Negativen vpliv na zdravstveno stanje pomeni

tako poslabšanje zdravstvenega stanja kot tudi podaljševanje časa do povrnitve zmožnosti za

delo.

- Odhod v tujino: o odhodu v tujino med začasno zadržanostjo od dela po novem odloča

izključno (tudi v primeru začasne zadržanosti od dela do 30 dni) imenovani zdravnik ZZZS na

podlagi predloga zavarovanca ali imenovanega osebnega zdravnika.

*** Kršitev režima gibanja ima lahko za posledico odvzem nadomestila, kot je to opisano v drugi

točki. Prav tako pa je kršitev opredeljena kot hujša kršitev delovnih obveznosti in je, kot že do sedaj,

podlaga za podajo izredne odpovedi s strani delodajalca na podlagi osme alineje prvega odstavka

110. člena ZDR-1. Pri tem pa je potrebno opozoriti, da bo od sedaj režim jasneje določen in pisen,

zaradi česar se posledično ne bo več možno izgovarjati na ustni dogovor z izbranim osebnim

zdravnikom oziroma za nesporazum pri dogovarjanju glede režima gibanja.

2. ODVZEM NADOMESTILA (18. ČLEN ZDIUPZ):

Določa, da zavarovanec ni upravičen do nadomestila v neto znesku med začasno zadržanostjo od dela

oziroma se mu le to odvzame v primeru sledečih kršitev:

– če v času začasne zadržanosti od dela opravlja pridobitno delo,

– če ne upošteva pisnih navodil o ravnanju med zadržanostjo od dela iz 22. člena tega zakona

V kolikor je ugotovljena ena od zgoraj navedenih kršitev, zavarovancu nadomestilo med začasno

zadržanostjo od dela ne pripada od dneva ugotovljene kršitve do izteka začasne zadržanosti od dela,

vendar ne dlje kot 30 dni. O odvzemu nadomestila odloča Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije

(v nadaljnjem besedilu: Zavod) v skladu s 84. členom ZZVZZ, pri čemer se v primeru prve kršitve ne

upoštevanja pisnih navodil o ravnanju med zadržanostjo od dela kršitve zavarovanca nadomestilo ne

odvzame (za prvo kršitev se šteje kršitev, ki jo je zavarovanec storil enkrat v obdobju petih let).

3. IZVAJANJE LAIČNE KONTROLE (24. ČLEN ZDIUPZ):

Določa, da Zavod za namen učinkovite porabe sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja izvaja

nadzor nad ravnanjem zavarovancev med začasno zadržanostjo od dela zaradi bolezni ali poškodbe v

času, ko nadomestilo izplačuje Zavod. Laični nadzor izvaja s svojimi zaposlenimi ali za to pooblasti


pravno ali fizično osebo. Naveden laični nadzor odredi imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija

Zavoda na lastno pobudo ali na obrazložen predlog organov Zavoda, izbranega osebnega zdravnika ali

delodajalca zavarovane osebe. Laični nadzornik ima pravico do seznanitve z navodili o ravnanju

zavarovanca med začasno zadržanostjo od dela iz 22. člena tega zakona, nima pa pravice do seznanitve

z zdravstveno dokumentacijo zavarovanca. Laični nadzor obsega naslednja dejanja:

– obisk pri zavarovancu,

– pogovor z zavarovancem,

– pridobivanje podatkov iz javno dostopnih virov.

Če zavarovanec ob obisku laičnega nadzornika ni prisoten, laični nadzornik pusti v poštnem nabiralniku

ali na drugem primernem mestu obvestilo o opravljenem obisku. Zavarovanec lahko v treh delovnih

dneh od obiska pojasni razloge o svoji odsotnosti in zanje predloži dokazila. Laični nadzor se zaključi z

ugotovitvenim poročilom, ki vsebuje najmanj:

– ime in priimek nadzornika,

– ime in priimek zavarovanca,

– kraj in čas dejanj,

– opis opravljenih dejanj,

– ugotovljeno ravnanje zavarovanca v času laičnega nadzora.

Laični nadzornik se pri opravljanju laičnega nadzora izkaže s službeno izkaznico, ki jo izda Zavod.


***Na tem mestu pa je potrebno opozoriti, da je s 01.01.2026 začel veljati nov Zakon o Javnih

uslužbencih ZJU-1, ki v drugem delu, ki velja zgolj za javne uslužbence v državnih organih in upravah

lokalnih skupnosti (npr. za člane Sindikata veterinarjev Slovenije, zaposlene na Upravi za varno hrano,

veterinarstvo in varstvo rastlin), spreminja določbo 33. a člena ZJU, ki je sedaj 34. člen ZJU-1 in črta

določbo, ki nalaga predstojniku obvezo, da mora pred pričetkom izvajanja nadzora javnega uslužbenca

najprej opozoriti, da obstajajo razlogi za sum o zlorabi, ter mu omogočiti, da se o tem izjasni. Navedene

obveznosti opozorila in možnosti izjasnite torej po novem več ni in je možen takojšnji nadzor

bolniškega staleža.


Ignacija Valenčič Šoba, univ. dipl. prav.

Služba pravne pomoči KSS PERGAM

Konec decembra 2025 je bil v Državnem zboru potrjen ZAKON O DODATNIH INTERVENTNIH UKREPIH

NA PODROČJU ZDRAVSTVA (ZDIUPZ), ki je stopil v veljavo 27.12.2025. Naveden zakon posega v več

zakonov, med drugim tudi na novo ureja režim oziroma nadzor nad začasno zadržanostjo od dela, kar

pa je za delavce tako v javnem kot tudi zasebnem sektorju zelo pomembno.

Zakon torej uvaja nove ureditve, povezane z:

- režimom gibanja zavarovanca med začasno zadržanostjo od dela (22. člen ZDIUPZ),

- odvzemom nadomestila (18. člen ZDIUPZ),

- izvajanjem laične kontrole (24. člen ZDIUPZ).


1. REŽIM GIBANJA ZAVAROVANCA MED ZAČASNO ZADRŽANOSTJO OD DELA (22. ČLEN

ZDIUPZ)***, določa:

- Obvezna pisna navodila: navodila o ravnanju med začasno zadržanostjo od dela morajo biti

dana pisno (evidentirana v zdravstveni dokumentaciji zavarovanca) in vročena tako

zavarovancu kot tudi delodajalcu (iz njih ne sme biti razvidno zdravstveno stanje zavarovanca).

➢ Če je za določanje pristojen imenovani zdravnik oz. zdravstvena komisija, ta navodila

opredeli v odločbi o odobreni zadržanosti od dela, ki jo prejmeta tako zavarovanec kot

delodajalec. Če imenovani zdravnik oz. zdravstvena komisija v odločbi ne opredeli

možnosti za gibanje v kraju prebivališča ali izven kraja prebivališča, je za odobritev

gibanja v kraju prebivališča ali izven kraja prebivališča pristojen osebni zdravnik, kljub

temu, da ni pristojen za odločanje o sami zadržanosti od dela

➢ Če je za odločanje o začasni zadržanosti od dela pristojen osebni zdravnik je dolžan

navodila o ravnanju vnesti v Centralni register podatkov o pacientu (CRPP), od koder

se pošlje obvestilo o danih navodilih na elektronski naslov zavarovanca, ki je vpisan v

CRPP. Če zavarovanec v CRPP ne zagotovi veljavnega elektronskega naslova, je dolžan

navodila od izbranega osebnega zdravnika pridobiti sam (obvestilo preko portala za

zavarovane osebe, kopija iz kartoteke oz. pisno). Če osebni zdravnik izjemoma

posebnih navodil o ravnanju ne poda, se šteje, da se mora zavarovanec v času

odobrene začasne zadržanosti od dela nahajati na naslovu svojega prebivališča.

Do zagotovitve ustrezne tehnične rešitve za avtomatično pošiljanje navodil o ravnanju

delodajalcu, izbrani zdravnik le na posebno zahtevo delodajalca posreduje navodilo o

ravnanju tudi njemu.


- Jasnejši režim gibanja: zavarovanec se mora praviloma zadrževati na naslovu prebivališča;

gibanje v kraju ali izven njega je dovoljeno le, če je izrecno odobreno v navodilih oz. brez

odobritve zaradi opravljanja zdravstvenih storitev. Naslov svojega prebivališča lahko

zavarovanec zapusti brez posebne odobritve osebnega zdravnika/imenovanega

zdravnika/zdravstvene komisije le zaradi:

➢ opravljanja zdravstvenih storitev – med te štejejo tako zdravstvene storitve, ki jih

zavarovanec izvaja v okviru javne mreže ali samoplačniško (npr. izvajanje fizioterapije

v samoplačniški ambulanti);

➢ nege ožjega družinskega člana, ki je ne izvaja na naslovu svojega prebivališča (npr. starš

neguje otroka na domu drugega starša, pri katerem otrok sicer prebiva) in

➢ sobivanja (ki se izvaja v okviru hospitalnega ali zdraviliškega zdravljenja).

V drugih primerih potrebuje zavarovanec za gibanje v kraju prebivališča ali izven kraja

prebivališča dovoljenje osebnega zdravnika ali imenovanega zdravnika oz. zdravstvene

komisije. Gibanje v kraju prebivališča ali izven kraja prebivališča se lahko odobri, če to ne vpliva

negativno na zdravstveno stanje zavarovanca. Negativen vpliv na zdravstveno stanje pomeni

tako poslabšanje zdravstvenega stanja kot tudi podaljševanje časa do povrnitve zmožnosti za

delo.

- Odhod v tujino: o odhodu v tujino med začasno zadržanostjo od dela po novem odloča

izključno (tudi v primeru začasne zadržanosti od dela do 30 dni) imenovani zdravnik ZZZS na

podlagi predloga zavarovanca ali imenovanega osebnega zdravnika.

*** Kršitev režima gibanja ima lahko za posledico odvzem nadomestila, kot je to opisano v drugi

točki. Prav tako pa je kršitev opredeljena kot hujša kršitev delovnih obveznosti in je, kot že do sedaj,

podlaga za podajo izredne odpovedi s strani delodajalca na podlagi osme alineje prvega odstavka

110. člena ZDR-1. Pri tem pa je potrebno opozoriti, da bo od sedaj režim jasneje določen in pisen,

zaradi česar se posledično ne bo več možno izgovarjati na ustni dogovor z izbranim osebnim

zdravnikom oziroma za nesporazum pri dogovarjanju glede režima gibanja.

2. ODVZEM NADOMESTILA (18. ČLEN ZDIUPZ):

Določa, da zavarovanec ni upravičen do nadomestila v neto znesku med začasno zadržanostjo od dela

oziroma se mu le to odvzame v primeru sledečih kršitev:

– če v času začasne zadržanosti od dela opravlja pridobitno delo,

– če ne upošteva pisnih navodil o ravnanju med zadržanostjo od dela iz 22. člena tega zakona

V kolikor je ugotovljena ena od zgoraj navedenih kršitev, zavarovancu nadomestilo med začasno

zadržanostjo od dela ne pripada od dneva ugotovljene kršitve do izteka začasne zadržanosti od dela,

vendar ne dlje kot 30 dni. O odvzemu nadomestila odloča Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije

(v nadaljnjem besedilu: Zavod) v skladu s 84. členom ZZVZZ, pri čemer se v primeru prve kršitve ne

upoštevanja pisnih navodil o ravnanju med zadržanostjo od dela kršitve zavarovanca nadomestilo ne

odvzame (za prvo kršitev se šteje kršitev, ki jo je zavarovanec storil enkrat v obdobju petih let).

3. IZVAJANJE LAIČNE KONTROLE (24. ČLEN ZDIUPZ):

Določa, da Zavod za namen učinkovite porabe sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja izvaja

nadzor nad ravnanjem zavarovancev med začasno zadržanostjo od dela zaradi bolezni ali poškodbe v

času, ko nadomestilo izplačuje Zavod. Laični nadzor izvaja s svojimi zaposlenimi ali za to pooblasti


pravno ali fizično osebo. Naveden laični nadzor odredi imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija

Zavoda na lastno pobudo ali na obrazložen predlog organov Zavoda, izbranega osebnega zdravnika ali

delodajalca zavarovane osebe. Laični nadzornik ima pravico do seznanitve z navodili o ravnanju

zavarovanca med začasno zadržanostjo od dela iz 22. člena tega zakona, nima pa pravice do seznanitve

z zdravstveno dokumentacijo zavarovanca. Laični nadzor obsega naslednja dejanja:

– obisk pri zavarovancu,

– pogovor z zavarovancem,

– pridobivanje podatkov iz javno dostopnih virov.

Če zavarovanec ob obisku laičnega nadzornika ni prisoten, laični nadzornik pusti v poštnem nabiralniku

ali na drugem primernem mestu obvestilo o opravljenem obisku. Zavarovanec lahko v treh delovnih

dneh od obiska pojasni razloge o svoji odsotnosti in zanje predloži dokazila. Laični nadzor se zaključi z

ugotovitvenim poročilom, ki vsebuje najmanj:

– ime in priimek nadzornika,

– ime in priimek zavarovanca,

– kraj in čas dejanj,

– opis opravljenih dejanj,

– ugotovljeno ravnanje zavarovanca v času laičnega nadzora.

Laični nadzornik se pri opravljanju laičnega nadzora izkaže s službeno izkaznico, ki jo izda Zavod.


***Na tem mestu pa je potrebno opozoriti, da je s 01.01.2026 začel veljati nov Zakon o Javnih

uslužbencih ZJU-1, ki v drugem delu, ki velja zgolj za javne uslužbence v državnih organih in upravah

lokalnih skupnosti (npr. za člane Sindikata veterinarjev Slovenije, zaposlene na Upravi za varno hrano,

veterinarstvo in varstvo rastlin), spreminja določbo 33. a člena ZJU, ki je sedaj 34. člen ZJU-1 in črta

določbo, ki nalaga predstojniku obvezo, da mora pred pričetkom izvajanja nadzora javnega uslužbenca

najprej opozoriti, da obstajajo razlogi za sum o zlorabi, ter mu omogočiti, da se o tem izjasni. Navedene

obveznosti opozorila in možnosti izjasnite torej po novem več ni in je možen takojšnji nadzor

bolniškega staleža.


Ignacija Valenčič Šoba, univ. dipl. prav.

Služba pravne pomoči KSS PERGAM

Konec decembra 2025 je bil v Državnem zboru potrjen ZAKON O DODATNIH INTERVENTNIH UKREPIH

NA PODROČJU ZDRAVSTVA (ZDIUPZ), ki je stopil v veljavo 27.12.2025. Naveden zakon posega v več

zakonov, med drugim tudi na novo ureja režim oziroma nadzor nad začasno zadržanostjo od dela, kar

pa je za delavce tako v javnem kot tudi zasebnem sektorju zelo pomembno.

Zakon torej uvaja nove ureditve, povezane z:

- režimom gibanja zavarovanca med začasno zadržanostjo od dela (22. člen ZDIUPZ),

- odvzemom nadomestila (18. člen ZDIUPZ),

- izvajanjem laične kontrole (24. člen ZDIUPZ).


1. REŽIM GIBANJA ZAVAROVANCA MED ZAČASNO ZADRŽANOSTJO OD DELA (22. ČLEN

ZDIUPZ)***, določa:

- Obvezna pisna navodila: navodila o ravnanju med začasno zadržanostjo od dela morajo biti

dana pisno (evidentirana v zdravstveni dokumentaciji zavarovanca) in vročena tako

zavarovancu kot tudi delodajalcu (iz njih ne sme biti razvidno zdravstveno stanje zavarovanca).

➢ Če je za določanje pristojen imenovani zdravnik oz. zdravstvena komisija, ta navodila

opredeli v odločbi o odobreni zadržanosti od dela, ki jo prejmeta tako zavarovanec kot

delodajalec. Če imenovani zdravnik oz. zdravstvena komisija v odločbi ne opredeli

možnosti za gibanje v kraju prebivališča ali izven kraja prebivališča, je za odobritev

gibanja v kraju prebivališča ali izven kraja prebivališča pristojen osebni zdravnik, kljub

temu, da ni pristojen za odločanje o sami zadržanosti od dela

➢ Če je za odločanje o začasni zadržanosti od dela pristojen osebni zdravnik je dolžan

navodila o ravnanju vnesti v Centralni register podatkov o pacientu (CRPP), od koder

se pošlje obvestilo o danih navodilih na elektronski naslov zavarovanca, ki je vpisan v

CRPP. Če zavarovanec v CRPP ne zagotovi veljavnega elektronskega naslova, je dolžan

navodila od izbranega osebnega zdravnika pridobiti sam (obvestilo preko portala za

zavarovane osebe, kopija iz kartoteke oz. pisno). Če osebni zdravnik izjemoma

posebnih navodil o ravnanju ne poda, se šteje, da se mora zavarovanec v času

odobrene začasne zadržanosti od dela nahajati na naslovu svojega prebivališča.

Do zagotovitve ustrezne tehnične rešitve za avtomatično pošiljanje navodil o ravnanju

delodajalcu, izbrani zdravnik le na posebno zahtevo delodajalca posreduje navodilo o

ravnanju tudi njemu.


- Jasnejši režim gibanja: zavarovanec se mora praviloma zadrževati na naslovu prebivališča;

gibanje v kraju ali izven njega je dovoljeno le, če je izrecno odobreno v navodilih oz. brez

odobritve zaradi opravljanja zdravstvenih storitev. Naslov svojega prebivališča lahko

zavarovanec zapusti brez posebne odobritve osebnega zdravnika/imenovanega

zdravnika/zdravstvene komisije le zaradi:

➢ opravljanja zdravstvenih storitev – med te štejejo tako zdravstvene storitve, ki jih

zavarovanec izvaja v okviru javne mreže ali samoplačniško (npr. izvajanje fizioterapije

v samoplačniški ambulanti);

➢ nege ožjega družinskega člana, ki je ne izvaja na naslovu svojega prebivališča (npr. starš

neguje otroka na domu drugega starša, pri katerem otrok sicer prebiva) in

➢ sobivanja (ki se izvaja v okviru hospitalnega ali zdraviliškega zdravljenja).

V drugih primerih potrebuje zavarovanec za gibanje v kraju prebivališča ali izven kraja

prebivališča dovoljenje osebnega zdravnika ali imenovanega zdravnika oz. zdravstvene

komisije. Gibanje v kraju prebivališča ali izven kraja prebivališča se lahko odobri, če to ne vpliva

negativno na zdravstveno stanje zavarovanca. Negativen vpliv na zdravstveno stanje pomeni

tako poslabšanje zdravstvenega stanja kot tudi podaljševanje časa do povrnitve zmožnosti za

delo.

- Odhod v tujino: o odhodu v tujino med začasno zadržanostjo od dela po novem odloča

izključno (tudi v primeru začasne zadržanosti od dela do 30 dni) imenovani zdravnik ZZZS na

podlagi predloga zavarovanca ali imenovanega osebnega zdravnika.

*** Kršitev režima gibanja ima lahko za posledico odvzem nadomestila, kot je to opisano v drugi

točki. Prav tako pa je kršitev opredeljena kot hujša kršitev delovnih obveznosti in je, kot že do sedaj,

podlaga za podajo izredne odpovedi s strani delodajalca na podlagi osme alineje prvega odstavka

110. člena ZDR-1. Pri tem pa je potrebno opozoriti, da bo od sedaj režim jasneje določen in pisen,

zaradi česar se posledično ne bo več možno izgovarjati na ustni dogovor z izbranim osebnim

zdravnikom oziroma za nesporazum pri dogovarjanju glede režima gibanja.

2. ODVZEM NADOMESTILA (18. ČLEN ZDIUPZ):

Določa, da zavarovanec ni upravičen do nadomestila v neto znesku med začasno zadržanostjo od dela

oziroma se mu le to odvzame v primeru sledečih kršitev:

– če v času začasne zadržanosti od dela opravlja pridobitno delo,

– če ne upošteva pisnih navodil o ravnanju med zadržanostjo od dela iz 22. člena tega zakona

V kolikor je ugotovljena ena od zgoraj navedenih kršitev, zavarovancu nadomestilo med začasno

zadržanostjo od dela ne pripada od dneva ugotovljene kršitve do izteka začasne zadržanosti od dela,

vendar ne dlje kot 30 dni. O odvzemu nadomestila odloča Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije

(v nadaljnjem besedilu: Zavod) v skladu s 84. členom ZZVZZ, pri čemer se v primeru prve kršitve ne

upoštevanja pisnih navodil o ravnanju med zadržanostjo od dela kršitve zavarovanca nadomestilo ne

odvzame (za prvo kršitev se šteje kršitev, ki jo je zavarovanec storil enkrat v obdobju petih let).

3. IZVAJANJE LAIČNE KONTROLE (24. ČLEN ZDIUPZ):

Določa, da Zavod za namen učinkovite porabe sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja izvaja

nadzor nad ravnanjem zavarovancev med začasno zadržanostjo od dela zaradi bolezni ali poškodbe v

času, ko nadomestilo izplačuje Zavod. Laični nadzor izvaja s svojimi zaposlenimi ali za to pooblasti


pravno ali fizično osebo. Naveden laični nadzor odredi imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija

Zavoda na lastno pobudo ali na obrazložen predlog organov Zavoda, izbranega osebnega zdravnika ali

delodajalca zavarovane osebe. Laični nadzornik ima pravico do seznanitve z navodili o ravnanju

zavarovanca med začasno zadržanostjo od dela iz 22. člena tega zakona, nima pa pravice do seznanitve

z zdravstveno dokumentacijo zavarovanca. Laični nadzor obsega naslednja dejanja:

– obisk pri zavarovancu,

– pogovor z zavarovancem,

– pridobivanje podatkov iz javno dostopnih virov.

Če zavarovanec ob obisku laičnega nadzornika ni prisoten, laični nadzornik pusti v poštnem nabiralniku

ali na drugem primernem mestu obvestilo o opravljenem obisku. Zavarovanec lahko v treh delovnih

dneh od obiska pojasni razloge o svoji odsotnosti in zanje predloži dokazila. Laični nadzor se zaključi z

ugotovitvenim poročilom, ki vsebuje najmanj:

– ime in priimek nadzornika,

– ime in priimek zavarovanca,

– kraj in čas dejanj,

– opis opravljenih dejanj,

– ugotovljeno ravnanje zavarovanca v času laičnega nadzora.

Laični nadzornik se pri opravljanju laičnega nadzora izkaže s službeno izkaznico, ki jo izda Zavod.


***Na tem mestu pa je potrebno opozoriti, da je s 01.01.2026 začel veljati nov Zakon o Javnih

uslužbencih ZJU-1, ki v drugem delu, ki velja zgolj za javne uslužbence v državnih organih in upravah

lokalnih skupnosti (npr. za člane Sindikata veterinarjev Slovenije, zaposlene na Upravi za varno hrano,

veterinarstvo in varstvo rastlin), spreminja določbo 33. a člena ZJU, ki je sedaj 34. člen ZJU-1 in črta

določbo, ki nalaga predstojniku obvezo, da mora pred pričetkom izvajanja nadzora javnega uslužbenca

najprej opozoriti, da obstajajo razlogi za sum o zlorabi, ter mu omogočiti, da se o tem izjasni. Navedene

obveznosti opozorila in možnosti izjasnite torej po novem več ni in je možen takojšnji nadzor

bolniškega staleža.


Ignacija Valenčič Šoba, univ. dipl. prav.

Služba pravne pomoči KSS PERGAM

Vabilo dan SIFARM-a 2026

Po Nina Šterbenc • 2. september 2026
Spoštovane članice in člani Sindikata farmacevtov Slovenije, vljudno vabljeni na Dan SIFARM-a 2026 . Srečanje bo potekalo v četrtek, 1. oktobra 2026, s pričetkom ob 17.00 uri , v kongresnem centru CAMINO, Mala Pirešice 20, Petrovče . Program srečanja : 17.00 - 17.15 Pozdrav predsednika SIFARM 17.15 - 18.00 Financiranje lekarniške dejavnosti (ZZZS), prim. mag. Jurij Fürst, dr. med., Anita Strmljan, mag. farm. spec. 18.00 - 18.15 Razprava 18.15 - 19.00 Etika v sodobnem lekarništvu (LZS), mag. Matjaž Tuš, mag. farm. 19.00 - 19.15 Razprava predsednik SIFARM dr. Aljaž Sočan, mag. farm.

Začetek zbiranja podpisov proti Zakonu za razkroj Slovenije

Po Nina Šterbenc • 31. avgust 2026
Ljubljana, 31. 8. 2026 IZJAVA ZA JAVNOST OB ZAČETKU ZBIRANJA 40.000 PODPISOV ZA RAZPIS REFERENDUMA O ZAKONU O INTERVENTNIH UKREPIH ZA RAZVOJ SLOVENIJE – ZAKONU ZA RAZKROJ SLOVENIJE Reprezentativne sindikalne centrale, članice Ekonomsko-socialnega sveta, bomo z jutrišnjim dnem, torej s 1. 9. 2026, začele z zbiranjem 40.000 overjenih podpisov v podporo referendumu o Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki smo ga poimenovale ZAKON ZA RAZKROJ SLOVENIJE. Zadostno število podpisov moramo zbrati v roku 35 dni, torej do vključno 5. oktobra 2026. Gre za drugo fazo zbiranja podpisov, ki sledi prvi fazi, v kateri smo morali zbrati 2.500 podpisov, vendar nam jih je zaradi velikega odziva ljudi uspelo v zgolj nekaj dneh zbrati več kot 47.000. Tokrat bodo morali biti podpisi overjeni, kar pomeni, da jih bo mogoče oddati na vseh upravnih enotah v celotnem poslovnem času in ne zgolj v času uradnih ur, podpisniki pa morajo biti na upravnih enotah prednostno obravnavani. Prav tako bo podpis mogoče oddati preko spleta z digitalnim kvalificiranim potrdilom, SMSPASS-om ali e-osebno izkaznico, kadarkoli in od koderkoli. Pomembno je opozoriti, da se podpisi, oddani v prvi fazi, v drugi fazi ne upoštevajo, zato vabimo tudi vse tiste, ki so oddali podpis v prvi fazi, da razpis referenduma podprejo tudi tokrat. Kampanjo za zbiranje podpisov bo mogoče spremljati preko temu namenjene spletne strani www.protirazkroju.si , preko kampanji namenjenih profilov na socialnih omrežjih ter spletnih strani in profilov socialnih omrežij sindikalnih central, pobudnic razpisa referenduma. Za razpis referenduma in za zavrnitev zakona za razkroj Slovenije obstaja cela vrsta razlogov, njihov skupni imenovalec pa je, da je zakon škodljiv , saj prinaša koristi zgolj peščici, na račun celotne družbe. Razen za tiste s plačami nad 7.500 EUR zakon ne prinaša niti evra višje neto plače, ponovno zamegljuje razmerje med javnim in zasebnim zdravstvom, ponovno uvaja prisilno upokojevanje in številnim delavcem, ki bodo izpolnili pogoje za upokojitev, odvzema pravico do spodbud za daljše ostajanje v zaposlitvi. Zakon zmanjšuje odgovornost delodajalca za varnost in zdravje pri delu in spodbuja prekarna delovna razmerja. Nižji prispevki in davki v višini 1 milijarde EUR, kar so ocenjene javnofinančne posledice zakona, pomenijo manj sredstev za pokojnine, zdravstvo, šolstvo, raziskovanje, socialno varstvo, dolgotrajno oskrbo, javne investicije, pomoč kmetom ob naravnih nesrečah, pomoč gospodarstvu in gospodinjstvom ob kriznih šokih ipd. ZATO NE DRŽI, DA ZAKON NIKOMUR NIČESAR NE JEMLJE: S TEM, KO ZAKON MOČNO ZMANJŠUJE JAVNA SREDSTVA, JEMLJE NAM VSEM IN NAM ZNIŽUJE ŽIVLJENJSKI STANDARD TER RAZKRAJA SOCIALNO DRŽAVO. Škodljive posledice zakona so razlog, zaradi katerega so predlagatelji zakona skušali na vsak način preprečiti referendum, saj so ga skušali prepovedati, vendar je bil nato vendarle razpisan šele po odločitvi Ustavnega sodišča. Državljanke in državljani moramo imeti možnost in pravico odločati o ukrepih, ki imajo posledice za vsakogar od nas in bodo pomembno vplivali na našo prihodnost. ZATO POZIVAMO VSE DRŽAVLJANKE IN DRŽAVLJANE, DA V ČIM VEČJEM ŠTEVILU S PODPISI PODPREJO RAZPIS REFERENDUMA IN S TEM OMOGOČIJO, DA Z ZAVRNITVIJO NA REFERENDUMU PREPREČIMO UVELJAVITEV ZAKONA.

IZJAVA ZA JAVNOST: ODZIV SINDIKATA FARMACEVTOV SLOVENIJE NA ODLOČITEV USTAVNEGA SODIŠČA GLEDE PREPOVEDI UGOVORA VESTI

19. marec 2026
SIFARM: Odločitev Ustavnega sodišča pomeni nesorazmeren poseg v svobodo vesti farmacevtov Sindikat farmacevtov Slovenije (SIFARM) z obžalovanjem sprejema odločitev Ustavnega sodišča, ki je 21.a člen Zakona o lekarniški dejavnosti (ZLD-1), s katerim je zakon farmacevtom odvzel pravico do ugovora vesti, razglasilo za skladnega z Ustavo. S sedmimi glasovi za in dvema proti je sodišče potrdilo ureditev, ki določa, da farmacevti, kot edini zdravstveni delavci, pri izdaji zdravil, brez izjeme nimajo pravice do ugovora vesti. Ob tem poudarjamo, da je bilo v zvezi s predmetno odločitvijo izdanih kar pet ločenih mnenj, kar kaže na izrazita razhajanja med sodnicami in sodniki in kar nas utrjuje v prepričanju, da je bila naša odločitev za vložitev zahteve za presojo skladnosti z Ustavo pravilna. Odločitev Ustavnega sodišča spoštujemo, čeprav se z njo ne strinjamo in kljub odločitvi Ustavnega sodišča ostajamo pri stališču, da gre za nesorazmeren poseg v svobodo vesti zaposlenih v lekarniški dejavnosti, ki jih postavlja v neenakopraven položaj z drugimi zdravstvenimi delavci. Hkrati poudarjamo, da vsaka ureditev, ki je skladna z Ustavo, še ni nujno tudi ustrezna, pravilna in pravična. Ustavno sodišče je vlogo farmacevta opredelilo kot »nepovzročitveno«, saj naj bi farmacevt zgolj izvrševal odločitev zdravnika. SIFARM meni, da takšna razlaga podcenjuje strokovno vlogo farmacevta, posega v njegovo osebno in poklicno integriteto ter otežuje delo farmacevta, kot nosilca lekarniške dejavnosti, v skladu z etičnimi načeli, ki farmacevtom nalagajo osebno odgovornost pri izvajanju poklica. Farmacevti so tako edina skupina zdravstvenih delavcev, ki jim je pravica do ugovora vesti izrecno odvzeta. V odklonilnem ločenem mnenju je sodnik dr. Svetlič utemeljeno opozoril, da je farmacevtova vloga pri izdaji določenih zdravil pogosto bližje končni posledici kot vloga zdravnika, ki zdravilo predpiše. Iz vsebine štirih pritrdilnih ločenih mnenj pa je razvidno, da se večina sodnic in sodnikov, ki so glasovali za sprejem odločbe, vendarle ni mogla strinjati s poglavitnimi deli njene obrazložitve. SINDIKAT FARMACEVTOV SLOVENIJE Član KSS Pergam Trg OF 14/IV 1000 Ljubljana Davčna številka SI: 14193124 T.R.: 05100-8010456010 A-banka d.d. Matična št: 1504533 SIFARM poudarja, da odločitev ne preprečuje zakonodajalcu, da farmacevtom pravico do ugovora vesti podeli z zakonom. Zato si bomo tudi vnaprej prizadevali za zaščito dostojanstva in pravic farmacevtov na delovnem mestu ter iskali rešitve, ki bodo omogočile tako neoviran dostop pacientov do zdravil kot tudi spoštovanje osebnih prepričanj zaposlenih v lekarnah. Sindikat bo zato nadaljeval prizadevanja za enotno zakonsko ureditev ugovora vesti v zdravstvu, ki bo hkrati varovala dostojanstvo, pravice in spoštovanje osebnih prepričanj farmacevtov ter zagotavljala nemoten dostop pacientov do zdravil. Predsednik SIFARM: dr. Aljaž Sočan, mag. farm., spec.

Praznično voščilo

22. december 2025

Rezultati ankete o stanju v slovenskih lekarnah

19. december 2025
Letos v začetku poletja smo v sindikatu SIFARM vsem vam, našim članom, poslali anketo o razmerah v naših lekarnah. Na anketo je odgovorilo 214 članov, kar predstavlja pomemben del članstva in nudi dragocen vpogled v trenutno stanje v naših lekarnah in razpoloženje med zaposlenimi. Namen ankete je bil pridobiti realno sliko o delovnih pogojih, obremenitvah in motivaciji, pa tudi o tem, kako člani ocenjujejo delovanje sindikata. V nadaljevanju Novičnika so predstavljeni rezultati izvedene ankete.

Poročilo iz Letne konference & Dneva SIFARM-a 2025

15. december 2025
V četrtek, 16. oktobra 2025, je v kongresnem centru CAMINO potekal tradicionalni Dan SIFARM-a, ki tudi letos ni bil le strokovno srečanje, temveč priložnost za krepitev vezi med člani, izmenjavo pogledov na prihodnost lekarniške dejavnosti ter razpravo o sindikalnih izzivih. Predsednik SIFARM, dr. Aljaža Sočana mag. farm. spec., je predstavil premike zadnjega leta, pomen enotnega nastopa stroke in nujnost nadaljnjega sindikalnega dela. Povzetek iz letne konference Predsednik KSS Pergam Jakob Počivalšek je predstavil največjo novost preteklega leta. Plačna reforma je bila dolgotrajen in zahteven proces, ki je spremenil obstoječi plačni sistem po 17 letih. Veliko pozornosti je bilo namenjene odpravi plačnih nesorazmerij, ki so nastala zaradi delnih dvigov v preteklih letih, pa tudi ob prehodu na novo plačno lestvico, kjer bo sedaj razlika med plačnimi razredi znašala 3 %. Novosti se bodo postopoma uveljavljale v prehodnem obdobju, ki bo trajalo do 1. 1. 2028. Predsednik KSS Pergam je poudaril, da je ta trenutek pozornost v pogajanjih usmerjena v sprejem konkretnejših opredelitev kriterijev za delovno uspešnost ter meril pri ugotavljanju višine mase iz naslova prihrankov zaradi odsotnih delavcev ali nezasedenih delovnih mest. V reševanju je tudi problematika odvzema pravice do ugovora vesti, zaradi katere je SIFARM sprožil ustavno presojo. Glede presoje ustavnosti v času predstavitve ni bilo novih novosti. Predlog zakona, ki bi urejal pomoč pri prostovoljnem končanju življenja sicer določa, da imajo vsi sodelujoči pravico do ugovora vesti. Najnovejši dosežek pa je dvig cenzusa za solidarnostno pomoč: za nečlane sindikata se cenzus dviguje na 120 % minimalne plače, za člane sindikata pa na 168 % minimalne plače. Strokovni sodelavec KSS Pergam Aleš Bortek je predstavil najnovejše dogajanje na stebrnih pogajanjih, s poudarkom na umestitvi novih specializantskih in specialističnih delovnih mest v zdravstveni negi, ki delno rušijo razmerja do obstoječih specializantskih delovnih mest. Sindikati si zato prizadevajo za dvig slednjih, ministrstvo pa temu ni naklonjeno, saj obstaja bojazen, da bi spet prišlo do t.i. domino učinka, enako kot leta 2021. Predsednik sindikata Aljaž Sočan je predstavil aktualno realizacijo ciljev, ki si jih je sindikat zastavil, in sicer glede promocije sindikata, dviga ravni poklicne etike, približevanja sindikata članom, širjenja mreže, sistemske ureditve financiranja lekarniške dejavnosti, enotnejšega nastopa proti državi in poenotenju znotraj dejavnosti. Prav tako je predstavil ANKETO, ki jo je sindikat izvedel med članstvom, s posebnim poudarkom na pripravljenost na stavko, oceno delovanja sindikata in želje o obveščanju članstva. Rezultati ankete bodo uporabni za bodoče delo sindikata in za njegove odločitve. Predsednik sindikata Aljaž Sočan je predlagal, da sprejeti cilji ostanejo nespremenjeni in da si sindikat tudi v bodoče aktivno prizadeva za njihovo čim večjo in čim boljšo realizacijo. Povzetek Dneva SIFARM-a 2025 Kadri v lekarniški dejavnosti – danes, jutri in v prihodnosti - mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm. spec. Predavateljica je osvetlila kadrovsko sliko slovenskega lekarništva, kjer se v zadnjih letih prepletajo pomanjkanje farmacevtskega kadra, raznolike preobremenitve in nestabilno financiranje dejavnosti, predstavila pa je tudi izzive usposabljanja in razvoja kompetenc. Poseben poudarek je dala projekcijam za prihodnost razvoja lekarniške dejavnosti. Sledila je razprava, ki je ponovno odprla vprašanje vzdržnosti kadrovskega sistema ter položaja farmacevta v zdravstvenem sistemu. Umetna inteligenca v lekarniški dejavnosti - Dejan Petelin V drugem delu se je udeležencem predstavil pogled v digitalno prihodnost lekarništva. Predavanje je zajelo konkretne primere uporabe umetne inteligence v vsakdanji lekarniški praksi, aplikacije za podporo kliničnim odločitvam in predstavilo morebitna orodja za optimizacijo logistike in nadzora nad zalogami. Predavanje pa se je seveda dotaknilo tudi velikih izzivov hitrega tehnološkega napredka kar se tiče pasti uporabe novih tehnologij in etične in strokovne problematike. Razprava je pokazala veliko zanimanje članov za nove tehnologije, hkrati pa potrebo po jasnih regulativnih okvirih in strokovnih standardih. Dan SIFARM-a 2025 nas je še enkrat opomnil, kako pomembno je, da kot stroka stopamo skupaj in si medsebojno krepimo glas. Z novimi znanji, izmenjanimi izkušnjami in jasnimi cilji vstopamo v novo leto sindikalnega delovanja, opolnomočeni za izzive, ki so pred nami. Sindikalni pozdrav!

Vabilo dan SIFARM-a 2025

Po Nina Šterbenc • 16. september 2025
Spoštovane članice in člani sindikata SIFARM! Vsako leto se na 1. maj praznik dela, spomnimo koliko truda in žrtvovanja je bilo potrebnega, da so se skozi dolga leta izboljšali delovni pogoji in pravice delavcev. Od krvavih začetkov v ZDA, do današnjih pogajanj sindikatov po vsem svetu. Iz leta v leto lahko vidimo, da se je za ohranjanje pridobljenih pravic potrebno boriti še naprej. V današnjih časih postajajo bogati še bogatejši in za njih so pomembni le dobički. Delavci pa s(m)o samo številke, ki se jih lahko zamenja z drugimi. Podobnosti najdemo tudi v naši lekarniški dejavnosti. Zaradi neugodnega delovnega časa, vedno večjih delovnih obremenitev in nenazadnje nizkega plačila, postaja mladim magistrom farmacije, delo v lekarni vse manj atraktivno. Že pridobljene pravice npr. ugovor vesti, so nam bile odvzete, do kakšnih novih kot je sprejetje standardov in normativov za lekarniško dejavnost pa nikakor ne pridemo. Pa vendar smo v preteklih dneh dočakali sprejetje Pravilnika o dodatnih specialnih znanjih v lekarniški dejavnosti, kar je dokaz, da se vseeno splača delati, vztrajati in ne popuščati pri svojih zahtevah. Najdete ga lahko v Uradnem listu RS št. 22/2025 : https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2025-01-0776/pravilnik-o-dodatnih-specialnih-znanjih-v-lekarniski-dejavnosti . Danes pa smo na Ustavno sodišče vložili zahtevo za oceno ustavnosti 21.a člena Zakona o lekarniški dejavnosti, ki je farmacevtskim strokovnim delavcem v celoti odvzel pravico do uveljavljanja ugovora vesti. Izjavo za javnost lahko najdete na povezavi na našo spletno stran: https://www.sifarm.si/sifarm-farmacevti-ne-smejo-biti-edina-izjema-brez-pravice-do-ugovora-vesti Preživite Praznik dela v sproščenem in prijetnem vzdušju. Živel 1. maj!

Ali so plače v lekarnah res nizke in zaposleni preobremenjeni?

Po Nina Šterbenc • 20. junij 2025
Spoštovane članice in člani sindikata SIFARM! Vsako leto se na 1. maj praznik dela, spomnimo koliko truda in žrtvovanja je bilo potrebnega, da so se skozi dolga leta izboljšali delovni pogoji in pravice delavcev. Od krvavih začetkov v ZDA, do današnjih pogajanj sindikatov po vsem svetu. Iz leta v leto lahko vidimo, da se je za ohranjanje pridobljenih pravic potrebno boriti še naprej. V današnjih časih postajajo bogati še bogatejši in za njih so pomembni le dobički. Delavci pa s(m)o samo številke, ki se jih lahko zamenja z drugimi. Podobnosti najdemo tudi v naši lekarniški dejavnosti. Zaradi neugodnega delovnega časa, vedno večjih delovnih obremenitev in nenazadnje nizkega plačila, postaja mladim magistrom farmacije, delo v lekarni vse manj atraktivno. Že pridobljene pravice npr. ugovor vesti, so nam bile odvzete, do kakšnih novih kot je sprejetje standardov in normativov za lekarniško dejavnost pa nikakor ne pridemo. Pa vendar smo v preteklih dneh dočakali sprejetje Pravilnika o dodatnih specialnih znanjih v lekarniški dejavnosti, kar je dokaz, da se vseeno splača delati, vztrajati in ne popuščati pri svojih zahtevah. Najdete ga lahko v Uradnem listu RS št. 22/2025 : https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2025-01-0776/pravilnik-o-dodatnih-specialnih-znanjih-v-lekarniski-dejavnosti . Danes pa smo na Ustavno sodišče vložili zahtevo za oceno ustavnosti 21.a člena Zakona o lekarniški dejavnosti, ki je farmacevtskim strokovnim delavcem v celoti odvzel pravico do uveljavljanja ugovora vesti. Izjavo za javnost lahko najdete na povezavi na našo spletno stran: https://www.sifarm.si/sifarm-farmacevti-ne-smejo-biti-edina-izjema-brez-pravice-do-ugovora-vesti Preživite Praznik dela v sproščenem in prijetnem vzdušju. Živel 1. maj!

Praznik dela: Borba za pravice delavcev in prihodnost lekarniške dejavnosti

Po Nina Šterbenc • 25. april 2025
Spoštovane članice in člani sindikata SIFARM! Vsako leto se na 1. maj praznik dela, spomnimo koliko truda in žrtvovanja je bilo potrebnega, da so se skozi dolga leta izboljšali delovni pogoji in pravice delavcev. Od krvavih začetkov v ZDA, do današnjih pogajanj sindikatov po vsem svetu. Iz leta v leto lahko vidimo, da se je za ohranjanje pridobljenih pravic potrebno boriti še naprej. V današnjih časih postajajo bogati še bogatejši in za njih so pomembni le dobički. Delavci pa s(m)o samo številke, ki se jih lahko zamenja z drugimi. Podobnosti najdemo tudi v naši lekarniški dejavnosti. Zaradi neugodnega delovnega časa, vedno večjih delovnih obremenitev in nenazadnje nizkega plačila, postaja mladim magistrom farmacije, delo v lekarni vse manj atraktivno. Že pridobljene pravice npr. ugovor vesti, so nam bile odvzete, do kakšnih novih kot je sprejetje standardov in normativov za lekarniško dejavnost pa nikakor ne pridemo. Pa vendar smo v preteklih dneh dočakali sprejetje Pravilnika o dodatnih specialnih znanjih v lekarniški dejavnosti, kar je dokaz, da se vseeno splača delati, vztrajati in ne popuščati pri svojih zahtevah. Najdete ga lahko v Uradnem listu RS št. 22/2025 : https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2025-01-0776/pravilnik-o-dodatnih-specialnih-znanjih-v-lekarniski-dejavnosti . Danes pa smo na Ustavno sodišče vložili zahtevo za oceno ustavnosti 21.a člena Zakona o lekarniški dejavnosti, ki je farmacevtskim strokovnim delavcem v celoti odvzel pravico do uveljavljanja ugovora vesti. Izjavo za javnost lahko najdete na povezavi na našo spletno stran: https://www.sifarm.si/sifarm-farmacevti-ne-smejo-biti-edina-izjema-brez-pravice-do-ugovora-vesti Preživite Praznik dela v sproščenem in prijetnem vzdušju. Živel 1. maj!

SIFARM: Farmacevti ne smejo biti edina izjema brez pravice do ugovora vesti

Po Nina Šterbenc • 25. april 2025
Sindikat farmacevtov Slovenije SIFARM, ki deluje v okviru KSS PERGAM, je danes na Ustavno sodišče po svojemu pooblaščencu, odvetniku Iztoku Ščernjaviču, vložil zahtevo za oceno ustavnosti 21.a člena Zakona o lekarniški dejavnosti, ki je z zadnjo spremembo Zakona o lekarniški dejavnosti farmacevtskim strokovnim delavcem, ki pri izvajalcih lekarniške dejavnosti izdajo zdravila in izdelke za podporo zdravljenja in ohranitev zdravja, v celoti odvzel pravico do uveljavljanja ugovora vesti. Sindikat farmacevtov Slovenije SIFARM, ki deluje v okviru KSS PERGAM, je danes na Ustavno sodišče po svojemu pooblaščencu, odvetniku Iztoku Ščernjaviču, vložil zahtevo za oceno ustavnosti 21.a člena Zakona o lekarniški dejavnosti, ki je z zadnjo spremembo Zakona o lekarniški dejavnosti farmacevtskim strokovnim delavcem, ki pri izvajalcih lekarniške dejavnosti izdajo zdravila in izdelke za podporo zdravljenja in ohranitev zdravja, v celoti odvzel pravico do uveljavljanja ugovora vesti. Z navedeno spremembo je bila farmacevtskim delavcev, kot edinim(!) delavcem v zdravstveni dejavnosti, odvzeta pravica, da pri opravljanju svojega dela uveljavljajo pravico do ugovora vesti, pri tem pa so bili postavljeni v neenak, slabši položaj kot vsi ostali zaposleni v zdravstveni dejavnosti. Ta poseg v njihovo pravico do ugovora vesti je absoluten, brez izjem, in velja za vse farmacevtske delavce, tako pri izdaji zdravil, kot tudi celo pri izdaji izdelkov za podporo zdravljenja in ohranitev zdravja, in je zato po prepričanju sindikata tudi nesorazmeren in posledično nedopusten. Hkrati ustava nalaga zakonodajalcu, da z zakonom določi zgolj način uresničevanja te pravice, medtem ko prepoved oziroma odvzem te pravice to pooblastilo presega. V zdravstveni dejavnosti je že uveljavljena splošna ureditev ugovora vesti, ki jo določa Zakon o zdravstveni dejavnosti, za zdravnike, kot nosilce zdravstvene dejavnosti pa Zakon o zdravniški službi. Z njo je zdravstvenim delavcem omogočena odklonitev zdravstvenega posega, če ni skladen z njihovo vestjo in pravili medicinske etike, če je o ugovoru vesti predhodno obveščen zdravstveni zavod, ki je dolžan ugovor vesti upoštevati, hkrati pa bolnikom zagotoviti možnost nemotenega uveljavljanja pravic s področja zdravstvenega varstva, pri čemer ugovora vesti ni mogoče uveljavljati, kadar gre za zagotavljanje nujne medicinske pomoči. Pravico do ugovora vesti torej lahko uveljavljajo vsi zdravstveni delavci, celo zdravniki kot nosilci zdravstvene dejavnosti, zgolj farmacevtskim delavcem pa je ta pravica povsem neutemeljeno v celoti odvzeta. V sindikatu se zavedamo, da uveljavljanje pravice do ugovora vesti sicer lahko v posameznih primerih v določeni meri oteži organizacijo dela pri delodajalcih, hkrati pa poudarjamo, da je po našem vedenju uveljavljanje ugovora vesti med farmacevtskimi delavci v praksi izjemno redko, zato je povsem neprimerno, da je bila prepoved uveljavljanja ugovora vesti za farmacevtske delavce uzakonjena dejansko zgolj zaradi enega, medijsko razvpitega primera, brez premisleka, brez analize posledic takšne odločitve in brez usklajevanja z deležniki, zlasti sindikati, ki predstavljamo farmacevtske delavce, in stroko. Prepoved uveljavljanja ugovora vesti je bila poleg tega v zakon vnesena naknadno, po končanem usklajevanju predloga zakona v okviru Ekonomsko socialnega sveta in torej mimo socialnega dialoga in ob kršitvi pravil Ekonomsko socialnega sveta. Poudarjamo, da je omejevanje pravice do ugovora vesti za farmacevtske delavce še dodatno problematično ob upoštevanju dejstva, da je trenutno v zakonodajnem postopku tudi Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, pri čemer ni jasno, kakšna bo njegova končna oblika in zato tudi ni jasno, ali se bo prepoved uveljavljanja pravice do ugovora vesti raztezala tudi na farmacevtske delavce, ko bo šlo za pripravo učinkovin, ki se bodo uporabljale za pomoč pri prostovoljnem končanju življenja. Dejstvo je, da je razvoj farmacevtske industrije zelo hiter in da je posledično na tem področju pričakovati vedno več etičnih dilem, zato bi moralo biti omejevanje pravice do ugovora vesti predmet širše strokovne razprave z deležniki, pri tem pa bi bilo potrebno upoštevati tako potrebe prebivalstva na področju preskrbe z zdravili, kot tudi možnosti organizacije dela na tem področju, pri tem pa nikakor ne bi smeli zanemariti temeljnih svoboščin farmacevtskih delavcev, zlasti svobode mišljenja, vesti in vere, na kateri temelji tudi pravica do ugovora vesti. Glede na navedeno pričakujemo, da bo Ustavno sodišče RS v kar najkrajšem možnem času najprej odločilo o predlogu za začasno zadržanje izvrševanja sporne določbe Zakona o lekarniški dejavnosti in nato tudi o sami zatrjevani neskladnosti predmetne določbe z Ustavo Republike Slovenije.