sifarm

IZJAVA ZA JAVNOST: ODZIV SINDIKATA FARMACEVTOV SLOVENIJE NA ODLOČITEV USTAVNEGA SODIŠČA GLEDE PREPOVEDI UGOVORA VESTI

Thu, 19 Mar 2026 10:02:33 GMT

SIFARM: Odločitev Ustavnega sodišča pomeni nesorazmeren poseg v svobodo vesti

farmacevtov

Sindikat farmacevtov Slovenije (SIFARM) z obžalovanjem sprejema odločitev Ustavnega

sodišča, ki je 21.a člen Zakona o lekarniški dejavnosti (ZLD-1), s katerim je zakon

farmacevtom odvzel pravico do ugovora vesti, razglasilo za skladnega z Ustavo. S sedmimi

glasovi za in dvema proti je sodišče potrdilo ureditev, ki določa, da farmacevti, kot edini

zdravstveni delavci, pri izdaji zdravil, brez izjeme nimajo pravice do ugovora vesti. Ob tem

poudarjamo, da je bilo v zvezi s predmetno odločitvijo izdanih kar pet ločenih mnenj, kar kaže

na izrazita razhajanja med sodnicami in sodniki in kar nas utrjuje v prepričanju, da je bila naša

odločitev za vložitev zahteve za presojo skladnosti z Ustavo pravilna. Odločitev Ustavnega

sodišča spoštujemo, čeprav se z njo ne strinjamo in kljub odločitvi Ustavnega sodišča ostajamo

pri stališču, da gre za nesorazmeren poseg v svobodo vesti zaposlenih v lekarniški dejavnosti,

ki jih postavlja v neenakopraven položaj z drugimi zdravstvenimi delavci. Hkrati poudarjamo,

da vsaka ureditev, ki je skladna z Ustavo, še ni nujno tudi ustrezna, pravilna in pravična.

Ustavno sodišče je vlogo farmacevta opredelilo kot »nepovzročitveno«, saj naj bi farmacevt

zgolj izvrševal odločitev zdravnika. SIFARM meni, da takšna razlaga podcenjuje strokovno

vlogo farmacevta, posega v njegovo osebno in poklicno integriteto ter otežuje delo farmacevta,

kot nosilca lekarniške dejavnosti, v skladu z etičnimi načeli, ki farmacevtom nalagajo osebno

odgovornost pri izvajanju poklica. Farmacevti so tako edina skupina zdravstvenih delavcev, ki

jim je pravica do ugovora vesti izrecno odvzeta.

V odklonilnem ločenem mnenju je sodnik dr. Svetlič utemeljeno opozoril, da je farmacevtova

vloga pri izdaji določenih zdravil pogosto bližje končni posledici kot vloga zdravnika, ki

zdravilo predpiše. Iz vsebine štirih pritrdilnih ločenih mnenj pa je razvidno, da se večina sodnic

in sodnikov, ki so glasovali za sprejem odločbe, vendarle ni mogla strinjati s poglavitnimi deli

njene obrazložitve.

SINDIKAT FARMACEVTOV SLOVENIJE

Član KSS Pergam

Trg OF 14/IV

1000 Ljubljana

Davčna številka SI: 14193124 T.R.: 05100-8010456010 A-banka d.d. Matična št: 1504533

SIFARM poudarja, da odločitev ne preprečuje zakonodajalcu, da farmacevtom pravico do

ugovora vesti podeli z zakonom. Zato si bomo tudi vnaprej prizadevali za zaščito dostojanstva

in pravic farmacevtov na delovnem mestu ter iskali rešitve, ki bodo omogočile tako neoviran

dostop pacientov do zdravil kot tudi spoštovanje osebnih prepričanj zaposlenih v lekarnah.

Sindikat bo zato nadaljeval prizadevanja za enotno zakonsko ureditev ugovora vesti v

zdravstvu, ki bo hkrati varovala dostojanstvo, pravice in spoštovanje osebnih prepričanj

farmacevtov ter zagotavljala nemoten dostop pacientov do zdravil.

Predsednik SIFARM:

dr. Aljaž Sočan, mag. farm., spec.

Obvestilo KSS PERGAM - spremembe pri bolniških odsotnostih

Mon, 26 Jan 2026 11:43:59 GMT

Konec decembra 2025 je bil v Državnem zboru potrjen ZAKON O DODATNIH INTERVENTNIH UKREPIH

NA PODROČJU ZDRAVSTVA (ZDIUPZ), ki je stopil v veljavo 27.12.2025. Naveden zakon posega v več

zakonov, med drugim tudi na novo ureja režim oziroma nadzor nad začasno zadržanostjo od dela, kar

pa je za delavce tako v javnem kot tudi zasebnem sektorju zelo pomembno.

Zakon torej uvaja nove ureditve, povezane z:

- režimom gibanja zavarovanca med začasno zadržanostjo od dela (22. člen ZDIUPZ),

- odvzemom nadomestila (18. člen ZDIUPZ),

- izvajanjem laične kontrole (24. člen ZDIUPZ).

1. REŽIM GIBANJA ZAVAROVANCA MED ZAČASNO ZADRŽANOSTJO OD DELA (22. ČLEN

ZDIUPZ)***, določa:

- Obvezna pisna navodila: navodila o ravnanju med začasno zadržanostjo od dela morajo biti

dana pisno (evidentirana v zdravstveni dokumentaciji zavarovanca) in vročena tako

zavarovancu kot tudi delodajalcu (iz njih ne sme biti razvidno zdravstveno stanje zavarovanca).

➢ Če je za določanje pristojen imenovani zdravnik oz. zdravstvena komisija, ta navodila

opredeli v odločbi o odobreni zadržanosti od dela, ki jo prejmeta tako zavarovanec kot

delodajalec. Če imenovani zdravnik oz. zdravstvena komisija v odločbi ne opredeli

možnosti za gibanje v kraju prebivališča ali izven kraja prebivališča, je za odobritev

gibanja v kraju prebivališča ali izven kraja prebivališča pristojen osebni zdravnik, kljub

temu, da ni pristojen za odločanje o sami zadržanosti od dela

➢ Če je za odločanje o začasni zadržanosti od dela pristojen osebni zdravnik je dolžan

navodila o ravnanju vnesti v Centralni register podatkov o pacientu (CRPP), od koder

se pošlje obvestilo o danih navodilih na elektronski naslov zavarovanca, ki je vpisan v

CRPP. Če zavarovanec v CRPP ne zagotovi veljavnega elektronskega naslova, je dolžan

navodila od izbranega osebnega zdravnika pridobiti sam (obvestilo preko portala za

zavarovane osebe, kopija iz kartoteke oz. pisno). Če osebni zdravnik izjemoma

posebnih navodil o ravnanju ne poda, se šteje, da se mora zavarovanec v času

odobrene začasne zadržanosti od dela nahajati na naslovu svojega prebivališča.

Do zagotovitve ustrezne tehnične rešitve za avtomatično pošiljanje navodil o ravnanju

delodajalcu, izbrani zdravnik le na posebno zahtevo delodajalca posreduje navodilo o

ravnanju tudi njemu.

- Jasnejši režim gibanja: zavarovanec se mora praviloma zadrževati na naslovu prebivališča;

gibanje v kraju ali izven njega je dovoljeno le, če je izrecno odobreno v navodilih oz. brez

odobritve zaradi opravljanja zdravstvenih storitev. Naslov svojega prebivališča lahko

zavarovanec zapusti brez posebne odobritve osebnega zdravnika/imenovanega

zdravnika/zdravstvene komisije le zaradi:

➢ opravljanja zdravstvenih storitev – med te štejejo tako zdravstvene storitve, ki jih

zavarovanec izvaja v okviru javne mreže ali samoplačniško (npr. izvajanje fizioterapije

v samoplačniški ambulanti);

➢ nege ožjega družinskega člana, ki je ne izvaja na naslovu svojega prebivališča (npr. starš

neguje otroka na domu drugega starša, pri katerem otrok sicer prebiva) in

➢ sobivanja (ki se izvaja v okviru hospitalnega ali zdraviliškega zdravljenja).

V drugih primerih potrebuje zavarovanec za gibanje v kraju prebivališča ali izven kraja

prebivališča dovoljenje osebnega zdravnika ali imenovanega zdravnika oz. zdravstvene

komisije. Gibanje v kraju prebivališča ali izven kraja prebivališča se lahko odobri, če to ne vpliva

negativno na zdravstveno stanje zavarovanca. Negativen vpliv na zdravstveno stanje pomeni

tako poslabšanje zdravstvenega stanja kot tudi podaljševanje časa do povrnitve zmožnosti za

delo.

- Odhod v tujino: o odhodu v tujino med začasno zadržanostjo od dela po novem odloča

izključno (tudi v primeru začasne zadržanosti od dela do 30 dni) imenovani zdravnik ZZZS na

podlagi predloga zavarovanca ali imenovanega osebnega zdravnika.

*** Kršitev režima gibanja ima lahko za posledico odvzem nadomestila, kot je to opisano v drugi

točki. Prav tako pa je kršitev opredeljena kot hujša kršitev delovnih obveznosti in je, kot že do sedaj,

podlaga za podajo izredne odpovedi s strani delodajalca na podlagi osme alineje prvega odstavka

110. člena ZDR-1. Pri tem pa je potrebno opozoriti, da bo od sedaj režim jasneje določen in pisen,

zaradi česar se posledično ne bo več možno izgovarjati na ustni dogovor z izbranim osebnim

zdravnikom oziroma za nesporazum pri dogovarjanju glede režima gibanja.

2. ODVZEM NADOMESTILA (18. ČLEN ZDIUPZ):

Določa, da zavarovanec ni upravičen do nadomestila v neto znesku med začasno zadržanostjo od dela

oziroma se mu le to odvzame v primeru sledečih kršitev:

– če v času začasne zadržanosti od dela opravlja pridobitno delo,

– če ne upošteva pisnih navodil o ravnanju med zadržanostjo od dela iz 22. člena tega zakona

V kolikor je ugotovljena ena od zgoraj navedenih kršitev, zavarovancu nadomestilo med začasno

zadržanostjo od dela ne pripada od dneva ugotovljene kršitve do izteka začasne zadržanosti od dela,

vendar ne dlje kot 30 dni. O odvzemu nadomestila odloča Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije

(v nadaljnjem besedilu: Zavod) v skladu s 84. členom ZZVZZ, pri čemer se v primeru prve kršitve ne

upoštevanja pisnih navodil o ravnanju med zadržanostjo od dela kršitve zavarovanca nadomestilo ne

odvzame (za prvo kršitev se šteje kršitev, ki jo je zavarovanec storil enkrat v obdobju petih let).

3. IZVAJANJE LAIČNE KONTROLE (24. ČLEN ZDIUPZ):

Določa, da Zavod za namen učinkovite porabe sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja izvaja

nadzor nad ravnanjem zavarovancev med začasno zadržanostjo od dela zaradi bolezni ali poškodbe v

času, ko nadomestilo izplačuje Zavod. Laični nadzor izvaja s svojimi zaposlenimi ali za to pooblasti

pravno ali fizično osebo. Naveden laični nadzor odredi imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija

Zavoda na lastno pobudo ali na obrazložen predlog organov Zavoda, izbranega osebnega zdravnika ali

delodajalca zavarovane osebe. Laični nadzornik ima pravico do seznanitve z navodili o ravnanju

zavarovanca med začasno zadržanostjo od dela iz 22. člena tega zakona, nima pa pravice do seznanitve

z zdravstveno dokumentacijo zavarovanca. Laični nadzor obsega naslednja dejanja:

– obisk pri zavarovancu,

– pogovor z zavarovancem,

– pridobivanje podatkov iz javno dostopnih virov.

Če zavarovanec ob obisku laičnega nadzornika ni prisoten, laični nadzornik pusti v poštnem nabiralniku

ali na drugem primernem mestu obvestilo o opravljenem obisku. Zavarovanec lahko v treh delovnih

dneh od obiska pojasni razloge o svoji odsotnosti in zanje predloži dokazila. Laični nadzor se zaključi z

ugotovitvenim poročilom, ki vsebuje najmanj:

– ime in priimek nadzornika,

– ime in priimek zavarovanca,

– kraj in čas dejanj,

– opis opravljenih dejanj,

– ugotovljeno ravnanje zavarovanca v času laičnega nadzora.

Laični nadzornik se pri opravljanju laičnega nadzora izkaže s službeno izkaznico, ki jo izda Zavod.

***Na tem mestu pa je potrebno opozoriti, da je s 01.01.2026 začel veljati nov Zakon o Javnih

uslužbencih ZJU-1, ki v drugem delu, ki velja zgolj za javne uslužbence v državnih organih in upravah

lokalnih skupnosti (npr. za člane Sindikata veterinarjev Slovenije, zaposlene na Upravi za varno hrano,

veterinarstvo in varstvo rastlin), spreminja določbo 33. a člena ZJU, ki je sedaj 34. člen ZJU-1 in črta

določbo, ki nalaga predstojniku obvezo, da mora pred pričetkom izvajanja nadzora javnega uslužbenca

najprej opozoriti, da obstajajo razlogi za sum o zlorabi, ter mu omogočiti, da se o tem izjasni. Navedene

obveznosti opozorila in možnosti izjasnite torej po novem več ni in je možen takojšnji nadzor

bolniškega staleža.

Ignacija Valenčič Šoba, univ. dipl. prav.

Služba pravne pomoči KSS PERGAM